Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Prepoznavanje napak, ki se lahko pojavijo pri rokovanju z zdravili, je ključno za preprečevanje neugodnih posledic tako za pacienta kot tudi za zdravstvenega delavca. Namen magistrskega dela je ugotoviti stališča zaposlenih v Splošni bolnišnici Murska Sobota o dejavnikih tveganja, ki privedejo do morebitnih napak, strategije za zmanjševanje le teh ter seznanjenost zaposlenih s sistemom za sporočanje neželenih dogodkov. Metode: Za teoretični del naloge se je uporabilo kvalitativno metodologijo dela s pomočjo iskanja podatkov na omenjeno tematiko, s pomočjo domačih in tujih podatkovnih baz. Za raziskovalni del pa se je izvedla presečno epidemiološka raziskava med zaposlenimi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Podatki so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word, Microsoft Excel in IBM SPSS 22. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da sodelujoči v raziskavi kot največji dejavnik tveganja za pojav napak, pripisujejo nečitljivemu zapisu terapije na temperaturnem listu. Glede strategij za zmanjšanje napak, ki jih zaposleni uporabljajo, so: upoštevanje pravila 10P, ustreznost delovnih prostorov ter seznanjenost s sistemom za poročanje neželenih dogodkov. Menijo, da bi elektronski temperaturni list pripomogel k zmanjšanju napak, predvsem v smislu čitljivosti. Razprava: Prav tako kot po drugih bolnišnicah si tudi zdravstveni delavci v tej ustanovi želijo varno in kakovostno ter ne obsojajočo delovno klimo. Seznanjeni so tudi s sistemom za sporočanje napak. Mnenja so, da se je o napakah potrebno pogovarjati, saj se na tak način zmanjšajo strahovi glede sporočanja napak o neželenih dogodkih v povezavi z rokovanjem z zdravili.
Ključne besede: rokovanje z zdravili, napake, vzroki, medicinske sestre, poročanje napak
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene pravne podlage, na katerih je utemeljena državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu in kritični pogled na normativno ureditev. Izpostavljene so ugotovljene pomanjkljivosti uresničevanja pravic pacientov in pojasnjen je njihov pomen pri uresničevanju sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V okviru vsebinske utemeljitve ureditve sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji so oblikovana merila za ravnanje v postopkih odločanja o neposlovni odškodninski odgovornosti in utemeljeni mehanizmi za varovanje pravic pacientov. Postavljena so izhodišča za določanje meril za vzpostavitev odgovornosti v zdravstvu. Pričujoča disertacija ponuja drugačen pogled k pomenu pravičnega zadoščenja v zdravstvu, kar izhaja iz pregleda številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč Republike Slovenije. Razpravlja o razumevanju instituta pravičnega zadoščenja, kadar je oškodovanec žrtev kršitve pravic po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in njenih protokolih ter upravičen do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne zagotavlja posebnih zakonskih določb, na podlagi katerih bi pacient, ki je prizadet v svojih pravicah, lahko uveljavljal pravico do pravičnega zadoščenja na podlagi 41. člena EKČP. Kar pa ne pomeni, da pravno priznana pravica do sojenja v razumnem roku v našem pravnem redu ni urejena. Zastavlja se zgolj vprašanje, ali je pravno urejena v zadostni meri. Iz raziskovalnih ugotovitev te disertacije izhaja, da obstoječa pravna ureditev v Republiki Sloveniji v celoti ne zagotavlja učinkovitega sredstva za uresničevanje sodnega varstva pravic pacientov. Le-to ni zagotovljeno v času trajanja kršitve in vse do odprave njenih posledic.
Ključne besede: pravica do sodnega varstva v zdravstvu, pravično zadoščenje, nepremoženjska škoda, merila nepremoženjske škode, žrtev v zdravstvu, odgovornost za zdravniške napake
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2024; Ogledov: 991; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Ključne besede: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1250; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V današnjem času se v zdravstveni dejavnosti čedalje več pozornosti namenja zmanjšanju varnostnih incidentov med zdravstveno obravnavo, saj ti predstavljajo veliko tveganje za pac iente. Pri tem ima veliko vlogo varnostna kultura v zdravstveni ustanovi. V magistrski nalogi poskušamo odgovoriti na raziskovalno vprašanje, kateri dejavniki vplivajo na varno vedenje zaposlenih zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi. Namen: Namen in cilji raziskave so prepoznati dejavnike vpliva na varno vedenje zdravstvenih delavcev v zdravstveni ustanovi in jih povezati v model varnostne kulture na področju varnosti pacientov, ki bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri izboljševanju varnostne kulture v njihovi organizaciji. V raziskavo smo vključili zdravstveno osebje ene izmed specializiranih bolnišnic v Sloveniji. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 165 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Za testiranje hipotez smo uporabili standardizirani an ketni vprašalnik organizacije AHRQ (Agency for Healthcare Research and Quality), ki meri varnostno kulturo v bolnišnicah. Podatke smo obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Re zultati raziskave so pokazali, da na varno vedenje zdravstvenega osebja vpliva jo njihova osebna pripravljenost na varno vedenje, subjektivne norme, ki se izražajo kot pričakovanja vodstva , ter samonadzor posameznika nad lastnim vedenjem, pri čemer je pomem bno, da delovno okolje zagotavlja sredstva in priložnosti za varno vedenje ter odpravlja ovire za takšno vedenje. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo definirali model varnostne kulture na področju varnosti pacientov v zdravstveni ustanovi. Organizacija: Model varnostne kulture na področju varnosti pacientov bo vodstvu zdravstvene ustanove v pomoč pri oblikovanju programa varnostne kulture, saj zajema bistvene elemente vpliva na prepričanja zdravstvenega osebja glede varnosti v zdravstveni ustanovi, ki so temelj varnega vedenja. Model je za vodstvo uporaben povsod, kjer želijo vplivati na vedenje zdravstvenega osebja, zato je koristen tudi pri načrtovanju in uvajanju izboljšav na katerem koli področju, ne le na področju varnosti pacientov. Družba: Menimo, d a je model varnostne kulture na področju varnosti pacientov uporaben v prav vseh zdravstvenih ustanovah, saj se povsod soočajo s tveganjem nastanka varnostnih incidentov. Z uporabo modela bo vsaka zdravstvena ustanova lahko izboljšala varno vedenje zdravst venega osebja, zmanjšala število varnostnih incidentov in povečala varnost za paciente ter tako dvignila kakovost zdravstvenih storitev. Originalnost: V zdravstveni dejavnosti enake ali podobne raziskave o varnem vedenju zdravstvenih delavcev v okviru varn ostne kulture na področju varnosti pacientov med domačo in tujo literaturo nismo zasledili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila izvedena le na področju ene zdravstvene ustanove, na vzorcu 165 zaposlenih zdravstvenih delavcev. Zanimivo bi bil o v enako raziskavo vključiti več slovenskih zdravstvenih ustanov. V prihodnosti bi bilo dobro raziskati vpliv na varno vedenje med posameznimi profili v zdravstvu, saj predpostavljamo, da med njimi obstajajo razlike.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, varnostna kultura, varnost pacientov, varnostni incident, napake v zdravstvu, varno vedenje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 2079; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Pravni posel je temeljni pravni institut, saj omogoča nastanek pravnih posledic. Pravna posledica pomeni nastanek, spremembo ali prenehanje civilnopravnih razmerij. Da bo pravni posel veljaven, morajo subjekti upoštevati predpostavke za njegovo veljavnost. Predpostavke veljavnosti pravnih poslov skrivajo v sebi številne funkcije, ki so v prid pravni varnosti in načelu dobre vere in poštenja. So pravilo in argument, ki izključuje veljavnost tistih pravnih poslov, ki bi imeli za posledico nekaj, kar se v družbeni skupnosti šteje za nepošteno. Diplomsko delo na kratko predstavi predpostavke veljavnosti pravnih poslov. Sprva se seznanimo s tem, kaj sploh je pravni posel. Opredelimo tudi izjavo volje in pojem neveljavnosti pravnih poslov. Ko se s seznanimo z osnovnimi pojmi preučimo še vsako predpostavko posebej.Večji del diplomskega dela je namenjen razlagi predpostavk veljavnosti pravnih poslov. Ta temelji na razlagi zakona, pravne stroke in sodne prakse. Cilj je bralcu predstaviti, da predpostavke nikakor niso same sebi namen, ampak da imajo zelo pomembno, večplastno varstveno funkcijo. Ščitijo tako posameznika kot posamezne skupine subjektov in na koncu koncev državo. Država jih določa v zakonih, njihovo dosledno uporabo pa varuje preko sodišč. Možnost sklicevanja na predpostavke veljavnosti pravnih poslov in njihova učinkovitost v praksi je indikator civilizirane družbe, kjer vladavina prava ni samo mrtva črka na papirju
Ključne besede: pravni posel, izjava volje, neveljavnost pravnega posla, napake volje, kavza
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2727; Prenosov: 165
Celotno besedilo (512,78 KB)