Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistem nagrajevanja javnih uslužbencev kot element sodobnega menedžmenta
Karmen Lukše, 2016

Opis: Javni sektor je vse bolj pod pritiskom pričakovanj in zahtev po modernizaciji, inovativnosti, povečanju kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti ter večji prilagodljivosti okolju, s čimer bi se približal zahtevam, potrebam in pričakovanjem prebivalstva oziroma uporabnikov. Glede na to, da gre v javnem sektorju predvsem za storitveno dejavnost, so najpomembnejši člen sistema zaposleni. Da pa bi ljudje svoje delo dobro in učinkovito opravljali ter z veseljem prihajali v službo, morajo biti motivirani.Če dosegajo oziroma presegajo postavljene cilje, jih je treba primerno nagraditi. Da bo sistem nagrajevanja deloval tudi motivacijsko, je treba poznati potrebe zaposlenih. Nagraditi jih je treba z nagradami, ki so za njih privlačne. Sistem nagrajevanja mora biti zastavljen tako, da zaposlenim nudi zadovoljstvo ter občutek pripadnosti in pomembnosti, organizaciji pa dolgoročen obstoj in razvoj. Višina in vrsta nagrade mora biti odvisna od dela zaposlenih, zaposleni pa morajo jasno videti povezavo med prejeto nagrado in rezultati dela. V magistrskem delu smo podrobneje predstavili sistem nagrajevanja v javnem sektorju kot del kadrovskega menedžmenta. Obstoječa zakonodaja predvideva, da bo javni uslužbenec denarno nagrajen ali pa bo napredoval le v primeru, če bo ugotovljeno, da je svoje delo opravil nadpovprečno uspešno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javni uslužbenci, javni sektor, plačni sistem, motivacija, nagrajevanje, napredovanje, delovna uspešnost, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1672; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

2.
Čini policistov in oznake na policijskih uniformah med letoma 1945 in 2012
Janez Gregorič, 2015

Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo. Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala. Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme. Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ. V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega. Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes. Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1531; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

3.
4.
Napredovanje javnih uslužbencev
Tjaša Skočaj, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javni uslužbenec, napredovanje, zakonodaja, ocenjevanje delovne uspešnosti, motivacija, nagrajevanje, varčevalni ukrepi
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 884; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh