1. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 695; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Avtohtonost kot kriterij za status »narodne manjšine« in upravičenost do manjšinskih pravic : magistrsko deloArmend Čadraki, 2023, magistrsko delo Opis: Po katastrofalnih posledicah 2. svetovne vojne si je mednarodna skupnost postavila cilj zagotoviti mir in preprečiti, da bi se vsesplošna morija ponovila v prihodnosti. Velika teža je bila dana človekovim pravicam in v sklopu tega tudi pravicam narodnih manjšin. Po novem razmejevanju držav je namreč veliko skupin evropskega prebivalstva prešlo pod suverenost različnih držav. Tako je bilo pravo manjšin v prvi vrsti namenjeno ohranitvi novih državnih meja. To je poskušalo doseči tako, da je zagotavljalo minimalni katalog manjšinskih pravic, ki naj bi preprečeval konflikte med narodnimi manjšinami in večinskim prebivalstvom držav. Ta katalog minimalnih pravic je bil namenjen zaščiti zgodovinskih oziroma avtohtonih narodnih manjšin. Zaradi različnih pojavnih oblik manjšin in različnih interesov držav je bilo težko sprejemati kakršnekoli jasne, pravno zadovoljive definicije, ki bi jasno označevale subjekte oziroma nosilce teh pravic. Kljub vsemu pa je mednarodna skupnost prišla do neke splošne definicije, ki je bila vsaj na načelni ravni nekako najbolj sprejemljiva. Nemčija je podala predlog, da bi morale biti narodne manjšine opredeljene kot ločene in drugačne skupine prebivalstva, ki so jasno definirane in avtohtone. Pri tem je izrazito pomembna vpeljava elementa avtohtonosti. Za subjekte manjšinskih pravic je namreč ravno element avtohtonosti tisti, od katerega je v večini primerov odvisno njihovo uživanje manjšinskih pravic. V zadnjih letih so vse glasnejše tudi zahteve po priznanju novodobnih manjšin, nastajajo pa tudi nekatere drugačne ideje, ki nasprotujejo stari ureditvi mednarodnega normativnega sistema. Z deskriptivno, analitično in metodo kompilacije bomo poskušali razjasniti pojem narodna manjšina in manjšinske pravice, v tem kontekstu bomo nato poskušali pojasniti pojem avtohtonost, za kar bomo uporabili metodo deskripcije ter metodo komparacije. Na koncu bomo s pomočjo induktivno deduktivne in analitične metode poskušali priti do ugotovitve, ali je res element avtohtonosti tisti, ki je pri manjšinski problematiki najpomembnejši, oziroma ali so avtohtone manjšine upravičeno tiste, ki jim je za ohranjanje mednarodnega miru potrebno posvečati največjo pozornost. Ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju pomembnosti zaščite narodnih manjšin ne le z vidika človekovih pravic, ampak tudi z vidika ohranjanja mednarodnega miru. Poleg tega ugotovitve v tem delu odpirajo vprašanja o učinkovitosti mednarodnega prava, pri čemer nakazujejo smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: narodne manjšine, avtohtonost, manjšinske pravice, tradicionalne manjšine, novodobne manjšine
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2023; Ogledov: 1140; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic : magistrsko deloRozi Žalig, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1814; Prenosov: 0 |
4. Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu : diplomsko deloLuka Miladinović, 2020, diplomsko delo Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Ključne besede: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 2940; Prenosov: 157
Celotno besedilo (565,28 KB) |
5. |
6. Dvojna volilna pravica narodnih manjšin v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaBožo Predalič, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: dvojna volilna pravica, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, romska etnična skupnost, manjšine, narodne skupnosti, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2018; Ogledov: 4897; Prenosov: 269
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. Ocena učinkovitosti sistema nadzora nad porabo javnih sredstev in institucijami, ki poslovodijo z javnimi finančnimi sredstvi, ter ocena skladnosti s pravnim redom Evropske unije, s poudarkom na nadzoru izvajanja skupne kmetijske politike : doktorska disertacijaVesna Brelih, 2011, doktorska disertacija Ključne besede: dvojna volilna pravica, madžari, italijani, romi, narodne skupnosti, etnične skupnosti, manjšine, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3298; Prenosov: 147
Celotno besedilo (131,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga in pomen institucije Ombudsman na Kosovu : magistrsko deloIvan Kelher, 2016, magistrsko delo Opis: Kosovo je stopilo na pot demokratizacije leta 1999 po vojaškem posredovanju zveze NATO z vzpostavitvijo začasne uprave Združenih narodov, imenovane UNMIK. Le-ta je po standardih zahodnih demokracij vzpostavila oblastne in druge organe, ki so potrebni za nemoteno delovanje države. Tako je bila že leta 2000 ustanovljena institucija Ombudsman. Poslanstvo le-te je povsem primerljivo z drugimi v regiji in Evropi. Ta naloga se ukvarja s pravicami določene skupine družbe, institucijami, ki to zagotavljajo, in vlogo Ombudsmana pri tem. Namen te naloge je proučiti pravice, ki so formalno priznane pripadnikom nacionalnih manjšinskih skupnosti, ter dejansko uživanje teh pravic iz perspektive Institucije Ombudsman.
Ključne besede: Ombudsman, človekove pravice, narodne manjšine, nacionalne skupnosti, diskriminacija, Kosovo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2017; Ogledov: 4375; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,57 MB) |
