1. Vloga in pomen institucije Ombudsman na KosovuIvan Kelher, 2016 Opis: Kosovo je stopilo na pot demokratizacije leta 1999 po vojaškem posredovanju zveze NATO z vzpostavitvijo začasne uprave Združenih narodov, imenovane UNMIK. Le-ta je po standardih zahodnih demokracij vzpostavila oblastne in druge organe, ki so potrebni za nemoteno delovanje države. Tako je bila že leta 2000 ustanovljena institucija Ombudsman. Poslanstvo le-te je povsem primerljivo z drugimi v regiji in Evropi. Ta naloga se ukvarja s pravicami določene skupine družbe, institucijami, ki to zagotavljajo, in vlogo Ombudsmana pri tem. Namen te naloge je proučiti pravice, ki so formalno priznane pripadnikom nacionalnih manjšinskih skupnosti, ter dejansko uživanje teh pravic iz perspektive Institucije Ombudsman.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ombudsman, človekove pravice, narodne manjšine, nacionalne skupnosti, diskriminacija, Kosovo, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2491; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Ocena učinkovitosti sistema nadzora nad porabo javnih sredstev in institucijami, ki poslovodijo z javnimi finančnimi sredstvi, ter ocena skladnosti s pravnim redom Evropske unije, s poudarkom na nadzoru izvajanja skupne kmetijske politikeVesna Brelih, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvojna volilna pravica, madžari, italijani, romi, narodne skupnosti, etnične skupnosti, manjšine, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija, disertacije
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 1522; Prenosov: 105
Celotno besedilo (131,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
3. Dvojna volilna pravica narodnih manjšin v Republiki SlovenijiBožo Predalič, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvojna volilna pravica, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, romska etnična skupnost, manjšine, narodne skupnosti, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2286; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. |
5. Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravuLuka Miladinović, 2020 Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 703; Prenosov: 86
Celotno besedilo (565,28 KB) |
6. Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravicRozi Žalig, 2021 Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 0 |
