Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 153
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI
Blaž Muhič, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce. Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 300; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

12.
POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELA
Andreja Štukel, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025. Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja. Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

13.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO PERKUTANI VSTAVITVI AORTNE ZAKLOPKE
Živa Stegenšek, 2025, diplomsko delo

Opis: Zaradi staranja prebivalstva se povečuje pojavnost aortne stenoze (AS) kot ene glavnih bolezni srčnih zaklopk, zlasti pri starejših moških. Perkutana vstavitev aortne zaklopke (TAVI) je minimalno invaziven postopek, ki se uporablja kot alternativa kirurški zamenjavi zaklopke pri bolnikih z visokim operativnim tveganjem. Postopek omogoča hitrejše okrevanje, vendar zahteva posebno pozornost zaradi tveganja za zaplete, kot so tromboza, krvavitve, okužbe in motnje srčnega ritma. Zdravstvena nega po TAVI vključuje skrbno spremljanje, zgodnjo mobilizacijo ter ustrezno izobraževanje bolnika in njegove družine. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po perkutani vstavitvi aortne zaklopke s pregledom literature in obstoječih raziskav. Raziskava je temeljila na analizi domače in tuje znanstvene ter strokovne literature, ki obravnava vlogo medicinskih sester po perkutani vstavitvi aortne zaklopke. Uporabljene so bile bibliografske baze podatkov PubMed, Google Scholar, ScienceDirect, Springer Link in COBISS. Iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih operatorjev (and, or, not) za ključne besede v angleščini in slovenščini. Gradivo je bilo omejeno na obdobje od 2014 do 2024. Zbrani podatki so bili tematsko analizirani, da se izpostavijo glavne metode, izzivi in priporočila. Rezultati raziskave so pokazali, da je vloga medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI pomembna za preprečevanje zapletov in izboljšanje izidov zdravljenja. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, skrb za rane, izvajanje predpisane farmakoterapije, mobilizacijo, rehabilitacijo ter psihosocialno podporo bolnikom. Tudi zdravstvena vzgoja bolnikov in njihovih družin prispeva k boljšim izidom zdravljenja. Raziskava je potrdila pomembno vlogo medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI. Njihov pristop k preprečevanju zapletov in zagotavljanju kontinuirane oskrbe bistveno vpliva na izide zdravljenja. Priporočamo redna specializirana izobraževanja in simulacijske treninge za medicinske sestre, razvoj in implementacijo standardiziranih protokolov za nego ter uporabo naprednih tehnologij za spremljanje bolnikovega stanja. Zgodnja mobilizacija bolnikov po posegu in vključevanje v nadzorovane rehabilitacijske programe zmanjšujeta tveganje za zaplete in izboljšujeta kakovost življenja.
Ključne besede: nega, srce, aortna stenoza, TAVI
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 408; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (999,28 KB)

14.
PALIATIVNA OSKRBA PACIENTA NA DOMU
Urška Pekolj, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo patronažnih medicinskih sester pri oskrbi paliativnih pacientov na domu. Osredotoča se na ključne naloge medicinskih sester, izzive pri njihovem delu ter potrebe svojcev paliativnih bolnikov. Pregled literature vključuje tuje in domače raziskave ter strokovne članke, ki obravnavajo celostno paliativno oskrbo in pomen patronažne zdravstvene nege.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, paliativna oskrba, oskrba na domu, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 333; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

15.
OBRAVNAVA PACIENTA Z MIŠIČNO DISTROFIJO
Martina Ranova, 2025, diplomsko delo

Opis: Mišična distrofija je neozdravljiva bolezen, za katero je značilno propadanje mišičnega tkiva in njegovo nadomeščanje z maščevjem in vezivnim tkivom, kar sčasoma vodi v delno ali popolno ohromelost. Zdravljenje je simptomatsko. Ti bolniki potrebujejo pomoč svojcev, osebnih asistentov ali institucionalno varstvo. Namen raziskave je bil preučiti obravnavo teh pacientov. Raziskovali smo, kako medicinska sestra ocenjuje njihove potrebe v zdravstveni obravnavi, z osredotočenostjo na izzive medicinskih sester, pogoste zaplete pri dolgotrajni negi in najpogostejše negovalne aktivnosti. Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo z opisnim pritopom. Na osnovi pregleda tuje ter domače literature in podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google Sholar in dLib smo oblikovali polstruktruriran intervju. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. V raziskavo smo vključili pet medicinskih sester in enega zdravstvenega tehnika z najmanj enoletnimi izkušnjami pri obravnavi bolnikov z mišično distrofijo. Pridobljene rezultate smo analizirali kvantitativno, odgovore prikazali v tabele, jih kodirali in interpretirali. Intervjuvanci zaznajo najpogostejše zaplete pri dolgotrajni rehabilitacijski negi pacienta z mišično distrofijo in poznajo ustrezne preventivne intervencije. Seznanjeni so z metodami ocenjevanja zdravstvenega stanja in najpogostejšimi aktivnostmi v okviru rehabilitacijske nege.
Ključne besede: MIŠIČNA DISTROFIJA, MEDICINSKA SESTRA, REHABILITACIJSKA NEGA.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (799,89 KB)

16.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČ
Monika Oblak, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč. Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND). Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu. Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

17.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Anej Bezovšek, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom (AKS) je ena vodilnih srčno-žilnih bolezni, ki zaradi svoje pogostosti in resnosti predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme. AKS vključuje nestabilno angino pektoris, miokardni infarkt z elevacijo ST spojnice (STEMI), miokardni infarkt brez elevacije ST spojnice (NSTEMI) in nenadno srčno smrt. Ključni dejavnik pri obravnavi bolnikov z AKS je hitro in učinkovito ukrepanje, saj čas od začetka simptomov do začetka zdravljenja neposredno vpliva na prognozo bolnika. Poleg akutne oskrbe je pomemben tudi dolgoročen pristop, ki vključuje rehabilitacijo in preprečevanje ponovitve bolezni. Medicinske sestre igrajo ključno vlogo v vseh fazah obravnave bolnikov z AKS, od prepoznavanja simptomov do izvajanja zdravstvene vzgoje za zmanjšanje dejavnikov tveganja. Namen raziskovalne naloge je bil proučiti zdravstveno nego pacienta z akutnim koronarnim sindromom. Cilji raziskovalne naloge so bili ugotoviti prepoznavanje akutnega koronarnega sindroma s strani medicinskih sester, ugotoviti aktivnosti medicinske sestre pri celostni oskrbi pacientov z akutnim koronarnim sindromom, ugotoviti, kakšno je zdravstveno vzgojno delo medicinski sester pri pacientu z akutnim koronarnim sindromom ter raziskati dejavnike, ki vplivajo na povečanje tveganja za nastanek akutnega koronarnega sindroma. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj, ki so se osredotočala na prepoznavanje AKS, aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi bolnikov in vlogo zdravstvene vzgoje. V raziskavi je sodelovalo 61 medicinskih sester, zaposlenih na kardiološkem oddelku, oddelku za intenzivno medicino in v urgentnih centrih. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre v veliki meri prepoznajo akutni koronarni sindrom (AKS), pri čemer se osredotočajo na ključne simptome, kot je prsna bolečina, in pogosto uporabljajo diagnostične metode, kot sta elektrokardiogram (EKG) in merjenje troponinov. Ključne naloge medicinske sestre vključujejo snemanje EKG-ja, merjenje vitalnih funkcij, opazovanje pacienta in uporabo protokola MONA. Medicinske sestre poudarjajo pomen zdravstveno-vzgojnega dela, ozaveščanja o dejavnikih tveganja in podpore pri spreminjanju življenjskega sloga, čeprav opažajo izzive zaradi časovnih omejitev in potrebe po dodatnem izobraževanju. Rezultati kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju, kakovostni obravnavi in izboljšanju izidov pacientov z AKS, vendar še vedno obstajajo možnosti za krepitev njihovega znanja in samozavesti. Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost vloge medicinskih sester pri obravnavi bolnikov z AKS. Poleg tehničnih veščin in kliničnega znanja so ključnega pomena tudi komunikacijske in izobraževalne sposobnosti, saj bolniki pogosto potrebujejo usmeritve za dolgoročne spremembe življenjskega sloga. Raziskava je poudarila potrebo po nadaljnjem izobraževanju medicinskih sester na področju prepoznavanja in zdravljenja AKS. Poleg tega so rezultati potrdili, da je celostni pristop, ki vključuje tako akutno obravnavo kot rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, ključnega pomena za dolgoročno uspešnost zdravljenja.
Ključne besede: Akutni koronarni sindrom, srčno-žilne bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

18.
ZDRAVSTVENA NEGA NOSEČNICE S PREEKLAMPSIJO
Eva Švajger, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Preeklampsija je svetovno znan zaplet v nosečnosti. Za njo je značilen hiter razvoj in lahko povzroči resne zaplete. Celostna oskrba nosečnice s preeklampsijo vključuje fizično in psihično podporo. Skupaj pripomorejo k izboljšanju izidov za mater in novorojenca. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni raziskovalni metodi in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki empiričnega dela so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomske naloge smo pridobili sekundarne podatke, s proučevanjem domače in tuje strokovne in znanstvene literature in internetnih baz. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je zdravstvena nega nosečnice s preeklampsijo ključna za preprečevanje zapletov in zagotavljanje varnosti matere ter otroka. Z rednim nadzorom krvnega tlaka, spremljanjem znakov in simptomov, lahko zdravstveni delavci pravočasno zaznajo poslabšanja stanja. Poleg tega je pomembna psihološka podpora nosečnice. Glede na rezultate raziskave je ne izvajajo vsi zdravstveni delavci enako. Razprava: Intervjuvanci znajo prepoznati preeklampsijo in zaplete, ki ogrožajo nosečnico s preeklampsijo. Vendar kljub temu še vedno pride do primerov poslabšanja stanja, na katere intervjuvanke strokovno in pravočasno ukrepajo. Intervjuvanke se razlikujejo v sposobnosti nudenja psihološke podpore. Nekatere jo znajo zagotoviti, druge ne. Vse pa se strinjajo, da je nadgradnja znanja na področju komunikacije izjemno pomembna za izboljšanje kakovosti oskrbe.
Ključne besede: preeklampsija, hipertenzija, nosečnica, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

19.
Pomen uporabe holističnega pristopa v zdravstveni negi za izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov
Dijana Gotovac, 2025, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Holistični pristop in kakovostna zdravstvena oskrba sta tesno povezana. Izvajalci zdravstvene nege s poglobljenim, specialnim ali naprednim znanjem bolje razumejo pomen holizma za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen raziskave je preučiti vpliv holističnega pristopa v zdravstveni negi na izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Vzorec raziskave je bil namenski in ga je sestavljalo šest izvajalcev zdravstvene nege s specialnimi ali naprednimi znanji in šest izvajalcev zdravstvene nege brez specialnih ali naprednih znanj. Podatke smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Uporabili smo polstrukturirani vprašalnik, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Rezultati: Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege poznajo koncept holizma, razumevanje pa je globlje pri izvajalcih zdravstvene nege s specialnimi ali naprednimi znanji. Obe skupini menita, da holističen pristop v zdravstveni negi prispeva k boljšemu razumevanju pacienta, kar vodi v bolj prilagojeno, učinkovitejšo oskrbo in boljše izide terapevtskega načrta. Komunikacija je bila prepoznana kot najpomembnejši dejavnik za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe s posebnim poudarkom na potrebah, ki izhajajo iz koncepta holizma. Obe skupini izvajalcev zdravstvene nege uporabljata enaka orodja za merjenje kakovosti izvedene oskrbe pacientov, in sicer klinične kazalnike, instrumente za spremljanje zdravstvenih izidov obravnave ter ankete o zadovoljstvu pacientov. Najpogostejši razlog za neizvajanje holistične in kakovostne zdravstvene nege sta pomanjkanje časa in kadra. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege s specialnim in/ali naprednim usposabljanjem pridobivajo poglobljena znanja, ki podpirajo promocijo in uvajanje koncepta holistične obravnave ter zagotavljajo kakovostno zdravstveno nego. Zato je v interesu vseh deležnikov, ki oblikujejo zdravstveno politiko, da sistemsko podpirajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje dodatnih znanj ter napredovanje izvajalcev zdravstvene nege.
Ključne besede: holizem, komunikacija, instrumenti, neizvedena zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

20.
ZDRAVSTVENA NEGA POLITRAVMATIZIRANEGA PACIENTA
Matic Kordež, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Politravmatizirani pacienti predstavljajo enega najzahtevnejših izzivov v zdravstveni negi zaradi kompleksnosti poškodb in potreb po celostni oskrbi. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje vlogo medicinskih sester pri obravnavi teh pacientov, pri čemer iz-postavlja pomen strokovnega znanja, učinkovite komunikacije in multidisciplinarnega sodelo-vanja. Namen pregleda literature je bil preučiti aktivnosti zdravstvene nege pri oskrbi politrav-matiziranega pacienta. Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene litera-ture. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »politravma«, »huda poškodba glave«, »aktivnosti zdravstvene nege«, »negovalne intervencije« ter Boolovega ope-ratorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Sage Journals in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifi-kacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriteri-jem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vse-binske kategorije, kot so ključne aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi politravmatiziranih pa-cientov, kompetence in znanja, potrebna za kakovostno obravnavo, izzivi, s katerimi se medi-cinske sestre soočajo, ter vpliv aktivnosti zdravstvene nege na potek in izid zdravljenja. Takšna kategorizacija je omogočila jasnejšo interpretacijo rezultatov ter vpogled v ključne naloge me-dicinskih sester pri obravnavi politravmatiziranih pacientov. Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je obravnava politravmatiziranih pacientov kompleksen proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje in visok nivo strokovnega znanja medicinskih sester. Celostna oskrba, ki vključuje tako tehnične kot humanistične vidike zdrav-stvene nege, bistveno pripomore k izboljšanju izida zdravljenja. Razprava poudarja potrebo po kontinuiranem izobraževanju medicinskih sester, ki omogoča boljšo pripravljenost za obvlado-vanje zahtevnih situacij ter zmanjšuje tveganje za zaplete pri pacientih.
Ključne besede: intenzivna medicinska nega, huda poškodba glave, politravma
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh