1. Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogi : magistrsko deloSara Davidović, 2023, magistrsko delo Opis: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Ključne besede: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (929,33 KB) |
2. Volitve sodnikov Ustavnega sodišča RS : prikaz in analizaJerneja Poberaj, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava postopek volitev ustavnih sodnikov Republike Slovenije, pri čemer je poudarek predvsem na prikazu in analizi samega postopka ter ugotavljanju morebitnega vpliva politične usmerjenosti kandidatov na samo imenovanje ter kasnejše volitve. Primerjalno so v delu obravnavani tudi postopki volitev ustavnih sodnikov v nekaterih drugih državah Evropske unije, zlasti v Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem, na podlagi katerih lahko ugotovimo, kakšen sistem imenovanja oziroma volitev trenutno prevladuje v Evropi. Magistrsko delo se osredotoča tudi na pomen razmerja in soodvisnosti prava in politike, kar lahko posledično vodi v vprašanje (ne)političnosti ustavnega sodišča. Zastavljene hipoteze so lahko ali potrjene ali zavrnjene, ter obrazložene na podlagi sintetične in aksiološke metode, v katerih je na podlagi združenja bistvenih ugotovitev ter osebnega ovrednotenja in ocenjevanja razvidno kritično osebno stališče, ki je hkrati tudi končni rezultat raziskave. Namen raziskave je prikazati, analizirati in opredeliti sam postopek volitev ustavnih sodnikov ter ugotoviti, kateri dejavniki igrajo v tem postopku bistveno vlogo, v čem je njihova prednost in slabost in predvsem, kdo je zanje odgovoren. Cilj raziskave je dokazati, da je v postopku imenovanja in volitev ustavnih sodnikov v Sloveniji in drugod po Evropi poleg vseh pravnih pogojev, bistvenega pomena politična usmerjenost kandidata. Pričakujem, da bo obravnavana tematika pripomogla k boljšemu razumevanju poteka samega postopka volitev ustavnih sodnikov in utrjevanju postopka volitev v praksi.
Ključne besede: volitve ustavnih sodnikov, Ustavno sodišče RS, političnost ustavnega sodišča, neodvisnost sodstva, delitev oblasti
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1144; Prenosov: 74
Celotno besedilo (736,33 KB) |
3. Motivacija študentov za študentsko delo : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeJasmina Sulič, 2013, diplomsko delo Opis: Čas študija je pomembna prelomnica v življenju mladega človeka. To je obdobje, ko je
ekonomsko še vedno odvisen od staršev, vendar pa je to istočasno obdobje dozorevanja in
težnje po neodvisnosti in samostojnosti. Redni študij je v Sloveniji brezplačen. Poleg tega pa
lahko študenti koristijo kar nekaj socialnih transferov države, kot so štipendije,
subvencionirano bivanje, prehrana in prevoz, kar omili finančne obremenitve študentov in
njihovih staršev v času študija. Vendar pa so dohodki, ki jih študenti pridobijo s študentskim
delom, pomemben vir dodatnih sredstev za pokrivanje osnovnih ekonomskih potreb študentov
v času študija. Istočasno pa tudi krepijo njihov občutek samostojnosti in neodvisnosti, ter jim
nudijo možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj ter oblikovanje kompetenc in
osebnostnih lastnosti in s tem postopen prehod na trg dela. To so tudi ugotovitve kvalitativne
raziskave, ki smo jo izvedli v okviru diplomske naloge. Interpretacija rezultatov nam je jasno
pokazala, da na obseg študentskega dela, poleg dohodka od opravljanja študentskega dela,
pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so pridobivanje novih izkušenj, znanj,
oblikovanje kompetenc, spoznavanje pričakovanja delodajalcev in na sploh vpogled študentov
v svet dela, čeprav večina ne opravlja študentskega dela v smeri študija. Po sprejetju Zakona o
uravnoteženju javnih financ, ki je spremil obračun koncesijske dajatve, je obseg študentskega
občutno upadel, kar je imelo velik vpliv na ekonomski položaj študentov, prav tako pa tudi na
možnost pridobivanja delovnih izkušenj, znanj in kompetenc, kar jim bo kasneje, kot mladim
diplomantom zmanjšalo konkurenčnost na trgu dela in s tem zaposljivost. Zato smo oblikovali
priporočila za zakonodajalce in delodajalce, s katerimi bi študentom omogočili opravljanje
študentskega dela v smeri študija in pridobivanje referenc, ki bi se jih kot mladi diplomanti
lahko poslužili pri iskanju zaposlitve.
Ključne besede: študentsko delo, neodvisnost, samostojnost, delovne izkušnje, znanja, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1409; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Slovensko priznanje Palestine : diplomsko deloKatja Grudnik, 2021, diplomsko delo Opis: Z reševanjem bližnjevzhodne krize in posledično s priznanjem neodvisne palestinske države se mednarodna skupnost ukvarja že vse od leta 1947. Mednarodna skupnost je načeloma vprašanje palestinske in izraelske državnosti rešila že v resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947 v ločitvenem načrtu. Le-tega pa palestinska stran skupaj z arabskimi zavezniki ni sprejela. Prišlo je do ustanovitve Izraela, Palestinci pa so v nadaljnjih desetletjih samo izgubljali ozemlje, ki je bilo predvideno za njihovo neodvisno državo že v ločitvenem načrtu. S formalnimi priznanji palestinske države so države pričele leta 1988 po razglastivi Palestine kot neodvisne države s strani PLO. Do današnjega dne je državo Palestino priznalo že 138 držav članic OZN. Glavni problem je Izrael, ki tega ni storil. Izpostaviti velja, da je Palestino priznalo le 8 držav iz Evropske unije. S problemom priznanja Palestine pa se je v zadnjih 20 letih ukvarjal tudi slovenski parlament oz. njegov odbor za zunanjo politiko. Obravnaval je več pobud za priznanje palestinske države, vendar do konkretnega priznanja še ni prišlo. Ob tem je bila ugotovljena tudi zakonska pomanjkljivost, saj v slovenski zakonodaji postopek za priznanje novih držav ni natančno urejen. V dosedanji parlamentarni praksi priznavanja novih držav je iniciativa bila vedno podana s strani izvršilne veje oblasti oz. vlade. V primeru pobud za priznanje Palestine pa so kot predlagatelji nastopali poslanci oz. poslanske skupine. Vlada RS zagovarja priznanje Palestine, vendar ob primernem času in koordinirano z ostalimi državami članicami EU ter na ustaljen način
Ključne besede: suverenost, priznanje države, Palestina, Izrael, neodvisnost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2308; Prenosov: 477
Celotno besedilo (2,41 MB) |
5. |
6. |
7. Materialna neodvisnost sodnikov : magistrsko deloIrena Podgoršek, 2009, magistrsko delo Ključne besede: materialna neodvisnost, sodniki, sodišča, plače sodnikov, sistem plač, delitev oblasti, ustavno sodna praksa, reforma sistema plač sodnikov, plačilo za delovno uspešnost, uvrščanje v plačne sisteme
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 3032; Prenosov: 193
Celotno besedilo (808,56 KB) |
8. Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodov : diplomsko deloAna Velikanje, 2017, diplomsko delo Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3243; Prenosov: 222
Celotno besedilo (670,38 KB) |
9. De facto in de iure osamosvojitev Republike Slovenije : diplomsko deloAljaž Verhovnik, 2014, diplomsko delo Ključne besede: 25. junij 1991, samostojnost, neodvisnost, državnost, de iure, de facto, Republika Slovenija, SFRJ, osamosvojitev, razpad, samoodločba, ustava, desetdnevna vojna, Brionska deklaracija
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3118; Prenosov: 150
Celotno besedilo (543,31 KB) |
10. |
