1. Vpliv ereferenduma na razvoj participativne demokracije v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaŽiga Šume, 2022, diplomsko delo Opis: V nalogi se bomo posvetili problematiki neposredne demokracije v sodobni družbi. Raziskali
bomo področje neposredne demokracije, njene mehanizme in njen pomen za samo
demokracijo. Ugotavljali bomo, zakaj potrebujemo neposredno demokracijo, da lahko rečemo
demokraciji demokratična. V tem delu bomo poudarili mehanizem referenduma, njegovo
uporabo v Sloveniji in drugod po svetu. Ob trendu digitalizacije pa bomo velik del diplomske
naloge posvetili tudi raziskovanju digitalizacije neposredne demokracije. Predstavili bomo
moderne, delno ali pa v celoti digitalizirane pristope izvajanja referenduma, raziskali švicarski
eksperiment in izvedli anketo. Z njo bomo raziskali mnenje volilnih upravičencev o ideji
uvedbe eReferenduma v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: eparticipacija, ereferendum, edemokracija, neposredna demokracija, evladanje
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2022; Ogledov: 1465; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (8,85 MB) |
2. Politično pravo na Slovenskem : diplomsko deloBlaž Babič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 5748; Prenosov: 280
Celotno besedilo (607,19 KB) |
3. |
4. Človekovo dostojanstvo kot temelj demokratičnega sistema : magistrsko deloPetra Kleindienst, 2014, magistrsko delo Ključne besede: človekovo dostojanstvo, demokratični sistem, ustavna demokracija, neposredna demokracija, referendum, človekove pravice, etično soglasje, integriteta, država, skupnost, družba, temeljne vrednote, človek, posameznik, skupno dobro, vladavina prava
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 5310; Prenosov: 351
Celotno besedilo (949,93 KB) |
5. |
6. Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013 : diplomsko deloSandra Murgić, 2016, diplomsko delo Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4285; Prenosov: 146
Celotno besedilo (721,47 KB) |
