Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1332; Prenosov: 74
Celotno besedilo (721,47 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, demokratični sistem, ustavna demokracija, neposredna demokracija, referendum, človekove pravice, etično soglasje, integriteta, država, skupnost, družba, temeljne vrednote, človek, posameznik, skupno dobro, vladavina prava
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 1539; Prenosov: 145
Celotno besedilo (949,93 KB)