Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza neprekinjenega poslovanja sistema zaščite kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji
Andreja Marinčič, 2017, magistrsko delo

Opis: V času svojega študija na FDV se je v luči vedno večjih in kompleksnejših varnostnih odklonov začelo obdobje raziskovanja in uveljavljanja krovnega pomena sistema zaščite evropske kritične infrastrukture in kritične infrastrukture posameznih držav. V današnjem času smo namreč priča vplivu raznovrstnih sprememb in varnostnih izzivov, ki terjajo odzive akademskih krogov, poslovne in politične mednarodne skupnosti, še posebej organov EU, ki z varnostno politiko krojijo in usmerjajo v obvladovanje ranljivosti, ogroženosti in varnostnih tveganj v sistemu kritične infrastrukture. Odgovorne institucije na evropski ravni in ravni posameznih držav se namreč vse bolj zavedajo, da lahko ima destabilizacija ene same kritične infrastrukture trajne negativne posledice znotraj kot tudi zunaj njenih meja. Zaradi kompleksne narave sistema zaščite kritične infrastrukture se je večina držav, tudi Slovenija, nekako izogibala vzpostavitvi nekega pravnega okvira, ki bi jasno definiral državni sistem KI, subjekte odgovornosti ter proces odločanja pred, med in po kriznem dogodku. Primarno govorimo o zagotavljanju strateško-operativnega delovanja posamezne kritične infrastrukture, ki je jasno in natančno definirana skozi holistično metodologijo zagotavljanja varnostne odpornosti. Upravljanje raznovrstnih groženj omogoča samo integriran pristop, ne samo države, temveč tudi poslovnega sektorja kot celotne družbene kulture. Tako kot vsaka organizacija mora tudi posamezna kritična infrastruktura za kakovostno in učinkovito varnostno odpornost vzpostaviti metodologijo neprekinjenega poslovanja. Dandanes obstaja mednarodni standardiziran pristop neprekinjenega poslovanja, imenovan ISO 22301:2014. S pomočjo tega standarda najprej definiramo strateško zunanje in notranje okolje posamezne kritične infrastrukture, sledijo analiza tveganj in učinkov ter načrt neprekinjenega poslovanja pred, med in po krizi. Najbolj pomembno je, da morajo odgovorni za zaščito posamezne KI nenehno posodabljati načrt neprekinjenega poslovanja in ga preverjati preko raznovrstnih namišljenih scenarijev potencialnih varnostnih odklonov. S pomočjo celostne metodologije neprekinjenega poslovanja lahko znotraj posamezne KI in celotnega sistema državne KI dosežemo najvišjo raven varnostne odpornosti. Seveda v času posameznih faz, načrtovanja, izvedbe, preverjanja in nadgradnje upoštevamo medsebojne odvisnosti in povezave, zasebne lastniške strukture in vse ostale krovne elemente, ki vplivajo na uspešno upravljanje v času varnostnega »mirovanja« kot v času med in po kriznem dogodku. Zaščita kritične infrastrukture predstavlja imperativen element zagotavljanja minimalnih pogojev za politično in ekonomsko delovanje celotne družbene dinamike, ki ga lahko dosežemo z uspešno vpeljavo metodologije neprekinjenega poslovanja po ISO 22301. Ali obstaja takšno prepričanje tudi znotraj nosilcev in odgovornih za neprekinjeno delovanje kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji? To vprašanje je bilo povod za nastanek pričujočega magistrskega dela, ki naj prispeva k spoznavanju, da je vzpostavljanje neprekinjenega poslovanja slehernega sektorja kritične infrastrukture koristen pripomoček za oblikovanje varnostnih politik in integralnih varnostnih sistemov.
Ključne besede: neprekinjenost poslovanja, sistem zaščite kritične infrastrukture, upravljanje s tveganji, grožnje, poslovna »odpornost«, holističen pristop.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2017; Ogledov: 4806; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh