Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
53.
54.
55.
Prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje
Karmen Tertei, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava prehod mladih (družin) v samostojno stanovanje % reševanje stanovanjskega problema. Glavni poudarek je na izvedeni javnomnenjski raziskavi, s katero smo pridobili podatke o poznavanju teme prehoda mladih (družin) v samostojno življenje % reševanje stanovanjskega problema. Zanima nas, ali večina živi samostojno v lastnem stanovanju ali živijo pri svojih ali partnerjevih starših. Ugotovili smo, da večina mladih (družin) ne živi samostojno v lastnem stanovanju, ampak največkrat pri svojih ali partnerjevih starših. Kljub življenju v nelastnem stanovanju ti menijo, da je trenutno prebivališče primerno, kar je zanimiva ugotovitev. Ugotovili smo še, da kot poglavitna razloga za nesamostojno bivanje ne navajajo majhnega števila finančno dostopnih stanovanj in politike zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja), ampak ugodnosti, ki jih pridobijo z bivanjem pri svojih ali partnerjevih starših. V nasprotju z nekaterimi izhodišči v drugih raziskavah z analizo ugotavljamo, da nesamostojnega bivanja mladih (družin) ne moremo prvobitno povezati s politiko zaposlovanja (težave na trgu dela, zaposlovanja) mladih (družin), ampak je tovrstno bivanje povezano tudi z ugodnostmi, ki jih mlajše generacije dobijo s sobivanjem z generacijo staršev (npr. pranje perila, kuhanje, varstvo otrok, plačevanje stroškov). Zanima nas, ali mladi menijo, da bi morala država z regulativnimi ukrepi, kot so zakoni, pravilniki, uredbe ipd., olajšati mladim (družinam) nakup ali najem stanovanjske nepremičnine. Nadalje smo ugotovili, da anketirani v veliki meri vidijo državo kot akterja za reševanje stanovanjskih problemov mladih (družin). Anketirani med ukrepi, s katerimi bi država lahko olajšala mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje, izpostavljajo regulativne ukrepe (ureditev zakonov). Bivanje mladih in starejših v razširjeni družini vključeni v raziskavo povezujejo tudi z ekonomsko situacijo v Sloveniji (ni ustreznih služb za mlade, ki končajo študij, ni zaposlitev za nedoločen čas, kar je pri večini bank pogoj za pridobitev kredita). Ugotovili smo tudi, da anketirani kot najustreznejši ukrep za olajšanje mladim (družinam) prehod v samostojno bivanje navajajo omogočanje ugodnih varčevanj in kreditov. Pričakujejo večjo pomoč države, ki bi s pravično razdelitvijo socialne pomoči med mlade (družine) in starejše vodila bolj pravično in mladim (družinam) pravičnejšo stanovanjsko politiko. Ugotavljamo tudi, da večina mladih (družin) računa na pomoč staršev in sorodnikov pri reševanju stanovanjskega problema Zanima nas, ali je bivanje mladih (družin) in starejših pokazatelj dobrega medgeneracijskega sožitja in solidarnosti, ali je bolj izraz nuje in pokazatelj ekonomske situacije v Sloveniji. V raziskavi smo ugotovili, da se anketirani v največji meri strinjajo s trditvijo, da bo negotova ekonomska situacija podaljšala medgeneracijsko sobivanje. V najmanjši meri so se anketirani strinjali, da je medgeneracijsko sobivanje v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve zaradi npr. želje po sobivanju in dobrih odnosov med generacijami. Vsekakor pa smo ugotovili, da večina anketiranih meni, da je skupno bivanje mladih (družin) in starejših cenejše za vse. Družinsko okolje se povezuje tudi s skupno zgodovino, bližnjimi medgeneracijskimi odnosi, družinsko tradicijo in nazadnje tudi za prevzem skrbi za starejše sorodnike. Ugotovili smo tudi, da starejši kot so anketirani, v manjši meri navajajo, da so razlog medgeneracijskega sobivanja nižji stroški za starejšo generacijo. V praksi namreč neredko vidimo primere, ko so starejše generacije (tudi upokojeni) primorani plačevati večino stroškov, zaradi različnih razlogov med katerimi niso ključni le pomanjkanje zaposlitev in lastnih dohodkov mlajših generacij. Če povzamemo, smo ugotovili, da večina mladih (družin) ne živi v lastnem stanovanju ampak pri svojih ali partnerjevih starših. Razlog za nesamostojno bivanje je v majhnem številu finančno dostopnih stanovanj in v politiki zaposlovanja. Skupno bivanje je v večini primerov rezultat izbire oziroma odločitve. Po ugotovitvah je skupno bivanje cenejše in ugodnejše za vse, saj mladi(družine) koristijo ugodnosti starejših, kot so (varstvo otrok, pomoč pri gospodinjskih opravilih in podobno) in s tem živijo udobneje. Država ni pristojna za reševanje stanovanjskega problema mladih (družin), vendar bi vseeno lahko s regulativnimi ukrepi, kot so sprememba zakonov, pravilnikov, uredb ipd., olajšala mladim (družinam) nakup ali najem stanovanja. Predvsem bi se morale spremeniti razmere na področju zaposlovanja, saj bi z ustreznim vstopom na trg dela in zaposlitvami za nedoločen čas mladi (družine) pridobili možnost za dolgoročno financiranje nakupa ali najema nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjsko vprašanje, nepremičnine, družina, medgeneracijsko sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 447; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

56.
57.
58.
Prodaja novogradenj v času finančne krize
Špela Prosen, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, trg nepremičnin, finančna kriza, trženje, novogradnje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 425; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (37,98 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

59.
60.
Analiza odzivov javnosti na poskusno vrednotenje nepremičnin
Branko Soršak, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, investicije, mediji, javnost, davek
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh