1. Ustavno sodstvo v postsovjetskih državah : magistrsko deloŽanet Silič, 2024, magistrsko delo Opis: Z razpadom Sovjetske zveze in nastankom neodvisnih držav so države novih demokracij po zgledu naprednega zahoda v sklopu delitve oblasti vzpostavile ustavnosodno presojo. Ustavno sodstvo je temelj uresničevanja ustavno zagotovljenih pravic. Za postsovjetske države, ki zaradi socialističnega sistema niso imele ustavnosodne tradicije, se je pričelo posebno obdobje ustanavljanja organov ustavnosodne presoje in nadzora normativnih aktov ter varovanja v ustavi zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzpostavljeni specializirani organi kljub manjkajoči tradiciji ključno pripomorejo k vzdrževanju in vzpostavljanju ustavnosti, zakonitosti, varovanju temeljnih človekovih pravic ter s tem demokracije in načel pravne države. Ustavnosodni organi nimajo neposrednih zakonodajnih pristojnosti, lahko pa na slednje posredno bistveno vplivajo. K družbenemu stanju, demokratičnemu razvoju in napredku ustavnega sodstva posamezne države so ključno pripomogli nevladne organizacije, mednarodne institucije ter konferenčna združenja. Namen magistrskega dela je primerjava ustavnosodnih ureditev postsovjetskih držav in znotraj njih nepriznanih držav, ki so se za lastno suverenost borile v istem časovnem obdobju ter ob tem naletele na mednarodno nepriznanje, a kljub temu vzpostavile svoje lastne državne institucije. Magistrsko delo celovito zajema tematiko ustavnega sodstva na celotnem območju bivše Sovjetske zveze in skozi primarni zgodovinski pregled ter primerjavo ustavnih ureditev nudi vpogled v razvoj, delovanje in stanje ustavnega sodstva. S celostno obravnavo in primerjavo magistrsko delo doprinese k poglobljenemu razumevanju ustavnega sodstva držav bivše Sovjetske zveze, saj usmerjeno odkriva njegovo vlogo ter problematike.
Ključne besede: Sovjetska zveza, postsovjetske države, nepriznane države, ustavno sodstvo, nove demokracije
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 451; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, magistrsko delo Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 853; Prenosov: 26
Celotno besedilo (994,53 KB) |
3. Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zveze : magistrsko deloMiran Košpenda, 2018, magistrsko delo Opis: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Ključne besede: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 3783; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,73 MB) |
4. Ustavni položaj nepriznane države : magistrsko deloRebeka Krmelj, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja ustavni položaj nepriznanih držav, ki so zaradi konfliktnosti izvor številnih kršitev človekovih pravic. Sistematično in analitično predstavlja mednarodno pravo in priznanje države. Opredeljuje nastanek in priznanje države. Poudari temeljne pravice držav, ki izvirajo iz mednarodnega pravnega reda,in pomen suverenosti oz. njene odsotnosti v nepriznani državi. V okviru zasnove nepriznane države obravnava teorijo nepriznanih držav, suverenost, separatizem in politično ekonomijo. Glede na to, da nepriznane države predstavljajo zapleten politični in ozemeljski problem,je v delu poudarjena kompleksnost nepriznane države v svetovnem merilu in prizadevanje mednarodne skupnosti za priznanje nepriznanih entitet v države, posledično pa zmanjševanje kršitev človekovih pravic.Pri tem velja poudariti pravne akte o ureditvi človekovih pravic in vlogo Evropske unije, Sveta Evrope pri varovanju človekovih pravic v nepriznanih državah na ozemlju Evropske unije. Na območju nepriznanih držav v Afriki in na Kitajskem, kjer ni pričakovati vpliva Evropske unije in Sveta EU, se pojavlja vprašanje, s katerimi ukrepi zagotoviti učinkovito varstvo človekovih pravic v ustavno nepriznanih državah in kako zagotoviti suverenost teh držav.V magistrski nalogi je na primeru štirinajstih nepriznanih držav predstavljena ustavna ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za pretežni del pa tudi kršitve temeljnih pravic in svoboščin, ki se najpogosteje pojavljajo.
Ključne besede: nepriznane države, ustavni položaj, suverenost, kršenje človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4493; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,36 MB) |
