1. Zavedanje vpliva uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo na nosečnico, plod in otroka – vloga diplomirane medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Klement, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 20; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,97 MB) |
2. Fizioterapevtska obravnava bolečine v medeničnem obroču v času nosečnosti in po porodu : pregled literatureAnja Žibert, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Veliko število žensk se v času nosečnosti in po porodu sreča z različnimi bolečinami v medeničnem obroču (BMO). Pri tovrstnih težavah je zelo pomembna pravilno postavljena diagnoza in uporaba ustreznih metod in tehnik pri fizioterapevtski obravnavi. Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature in dosedanjih ugotovitev raziskati vsebino fizioterapevtske obravnave BMO v času nosečnosti in po porodu ter povzeti sodobne smernice fizioterapevstke obravnave BMO na podlagi z dokazi podprte fizioterapije. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematičen pregled in analizo strokovne ter znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo, ki smo jo uporabili v diplomskem delu, smo izbrali s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, PEDro, PubMed, ResearchGate in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Študije so pokazale številne pozitivne rezultate pri lajšanju BMO v času nosečnosti in po porodu ter izboljšanju kakovosti življenja. Pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu je ključnega pomena multidisciplinaren pristop, ki vključuje različne fizioterapevtske metode in tehnike. Razprava: S pregledom literature je bilo ugotovljeno, da med najučinkovitejše terapevtske intervencije pri obravnavi BMO v času nosečnosti in po porodu spada vodena vadba, kjer je bil poudarek na stabilizaciji in mišicah medeničnega dna, v kombinaciji z mobilizacijo, transkutano električno stimulacijo živcev, terapijo z udarnimi valovi, mišično energetsko tehniko ter aplikacijo Kinesio Tapinga.
Ključne besede: fizioterapija, nosečnost, poporodno obdobje, bolečina v medeničnem obroču
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 114; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,12 MB) |
3. VPLIV TELESNE VADBE NA NOSEČNICELeyla Ičanović, 2023, diplomsko delo Opis: V obdobju nosečnosti ženske doživijo veliko telesnih in psihičnih sprememb. Da so se sposobne z njimi soočiti, morajo biti čim bolj ustrezno pripravljene. Poučene nosečnice, ki so telesno aktivne, bolje prisluhnejo svojemu telesu in so v višji psihofizični pripravljenosti. Primerna telesna pripravljenost posameznice v nosečnosti prispeva k znižanju pogostosti zapletov pri porodu in celostno bolj zdravi nosečnosti. Nosečnost naj bi bila eno od najglobljih in najlepših doživetij. Je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno, duševno in telesno doživljati, zato ga je nesmiselno prepustiti lenarjenju. Potrebno se je zavestno spoprijeti z vsemi spremembami. Vse več raziskav kaže, kako zelo pomembna je telesna aktivnost v tem obdobju. V diplomski nalogi smo natančneje opredelili vpliv telesne vadbe na dobro počutje nosečnic in analizirali vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Opozorili smo na previdnostne ukrepe in kontraindikacije pri njihovem izvajanju. Opisali smo tudi, kakšen vpliv ima telesna vadba na izid poroda, porod in poporodno obdobje. Dandanes je znanje s tega področja dovolj razširjeno in podprto s strokovno literaturo, da lahko potrdimo pozitiven učinek zmerne telesne vadbe na izboljšanje telesne in psihične pripravljenosti nosečnice in njen vpliv na porod. Fizioterapevti imamo pomembno nalogo pri sestavi fizioterapevtskega programa, saj je pomembna individualna obravnava nosečnice. Ta pa mora biti motivirana, pripravljena sodelovati in slediti danim navodilom. Želimo si, da bi s tem vse fizioterapevte spodbudili, da v svojo dejavnost vključijo tudi programe pred-, med- in poporodne telesne pripravljenosti. Promocija zdravja je pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa, ko se ustvarja novo življenje.
Ključne besede: fizioterapija med nosečnostjo, telesna vadba v nosečnosti, zdrava nosečnost.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2023; Ogledov: 1755; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE RAZMIKA PREME TREBUŠNE MIŠICE V NOSEČNOSTI S FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVOZala Cerar, 2023, diplomsko delo Opis: Nosečnost je pomembno obdobje v življenju ženske, ko se zgodijo mnoge fiziološke spremembe, tudi hormonske. Zelo postanejo obremenjene trebušne mišice, še posebej prema trebušna mišica, dokaj pogosto pride do njenega čezmernega razmika (RPTM). Različni avtorji navajajo različne dejavnike tveganja za RPTM v nosečnosti. Ti so lahko večplodna nosečnost, druga ali naslednje nosečnosti, šibke ali zelo močne trebušne mišice, nepravilne in/ali pretežke vaje za trebušne mišice, prirojena slabost vezivnega tkiva, višja starost nosečnice, težji plod, več pridobljene telesne teže v nosečnosti, porod s carskim rezom idr.
Različni avtorji navajajo tudi različne posledice za ženske: bolečine v križu, urinsko inkontinenco, nepravilno telesno držo, trebušno kilo in težave pri potiskanju pri porodu, dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa, slabšo zaščito ploda v trebušni votlini, estetski problem zaradi raztegnjene, brazdaste in viseče kože idr. Telesna vadba pred nosečnostjo in v nosečnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek RPTM v nosečnosti, včasih se po porodu lahko spontano zmanjša. Strokovnjaki svetujejo ozaveščanje o RPTM v nosečnosti žensk ter zdravstvenih in športnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik. Poudarjajo, da je RPTM pomembno pravočasno ugotoviti in določiti primerno fizioterapevtsko obravnavo, fizioterapija je namreč prva izbira zdravljenja RPTM v nosečnosti. O učinkovitosti metod zdravljenja je sicer še veliko nejasnega, med strokovnjaki so mnenja deljena. Najpogosteje se uporabljajo vaje za krepitev trebušnih mišic in mišic telesa, strokovnjaki pa raziskujejo tudi druge metode.
Ključne besede: Razmik preme trebušne mišice, telesna pripravljenost, predporodno obdobje, poporodno obdobje, vadba, nosečnost.
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2023; Ogledov: 1438; Prenosov: 55
Celotno besedilo (791,38 KB) |
5. Strah pred porodom : diplomska nalogaAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, diplomsko delo Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1257; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Vloga fizioterapije pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnostiAmira Trtnik, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Disfunkcija sramnične zrasti v nosečnosti je skupek simptomov. Namen diplomskega dela je potrditi ali ovreči hipotezi ter ugotoviti povezave med fizioterapevtsko obravnavo nosečnic pred porodom in pojavom disfunkcije simfize. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili opisno metodo s študijem domače ter tuje znanstvene literature. Poiskali smo ustrezne članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v angleškem, slovenskem in srbo-hrvaškem jeziku v obdobju preteklih desetih let. Rezultati: Raziskave potrjujejo učinkovitost različnih fizioterapevtskih tehnik pri zmanjševanju simptomov, povezanih s simfiziolizo. Med fizioterapevtskimi tehnikami najboljše rezultate kažejo kinezioterapevtske vaje. Uporabnost: Predstavitev najnovejših pristopov za fizioterapevtsko zdravljenje pri obravnavi disfunkcije simfize v nosečnosti na podlagi strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitvene dejavnike pri pripravi diplomske naloge so predstavljali majhno število preiskovank v študijah in nedostopnost do celotnega besedila nekaterih raziskav. Omejitev predstavlja tudi pomanjkanje novejših raziskav iz tega področja.
Ključne besede: nosečnost, simfizioliza, diastaza simfize, disfunkcija sramnične zrasti, fizioterapija, disfunkcija simfize, kinezioterapija, preventiva pred bolečino pri nosečnicah
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2021; Ogledov: 2347; Prenosov: 223
Celotno besedilo (536,40 KB) |
10. Pred in poporodna telesna pripravljenostIna Dolenc, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Ključne besede: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2020; Ogledov: 3771; Prenosov: 303
Celotno besedilo (855,78 KB) |
