Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Javno zasebni model financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin
Patricija Jankovič, 2015

Opis: Raziskava je osredotočena na razvoj javno zasebnega modela financiranja inovacij za trajnostni razvoj pametnih občin. Podan je zgoščen pregled pomembnih raziskav na področju financiranja trajnostnega razvoja občin in inovacij. Problematike financiranja javnih storitev, ki je resno ogrozila ne samo razvoj novih projektov temveč tudi obstoječe, ni mogoče več reševati samo z razmeroma dobro koncipiranimi pravili in številnimi programi EU, ne da bi lokalnim skupnostim zagotovili model, ki bi odpravil njihove težave z idejami, pripravo in prijavo trajnostno naravnanih projektov ter njihova prizadevanja usmeril v drugačne načine financiranja, brez katerih razvoja občin ne bo mogoče zagotoviti. Kritično so analizirani najpomembnejši modeli inoviranja, pri čemer je za obravnavano področje najprimernejši hibridni model odprtih inovacij in faznega inovacijskega procesa. Dosedanje raziskave kažejo, da je organizacija inoviranja ključno odvisna od financiranja, glavni problem slovenske ureditve lokalne samouprave pa ni v razdrobljenosti občin, temveč v nepovezanosti in nesodelovanju akterjev. Oba modela inoviranja (klasični in odprti) sta dokazala učinkovitost v gospodarstvu. Ovrednotili smo njun pomen za uporabo v lokalnih skupnostih, pri čemer smo izhajali iz nujnosti analogije med pametnimi mesti in pametnimi občinami. Poudarek trajnostnega razvoja pametnih mest je z vidika koncentracije prebivalstva razumljiv, vendar pa so razvojne naloge v manjših občinah enako kompleksne. Razlika je le v manjšem in obvladljivejšem procesu, nikakor pa ne v pomembnosti ali potrebi izvajanja razvojnih nalog. V empiričnem delu smo izvedli anketo med občinami v Republiki Sloveniji in imeli 24-odstotni odziv občin, v katerih živi petina slovenskega prebivalstva. Podatki so nam omogočili vpogled v obdobje 2005–2012, anketna vprašanja pa so zajela število in vrednost projektov po vrsti financiranja, število strokovnih sodelavcev, zadolženih za pridobivanje sredstev za investicije iz programov EU, ter njihovo izkušenost, število in vrednost projektov s kakršnokoli obliko javno zasebnega partnerstva, deleže veljavnih koncesij podjetjem v večinski zasebni lasti, število investicijskih projektov, pri katerih je občina nastopala kot eden od partnerjev ter delež teh projektov. Za več kot 230 spremenljivk smo izdelali frekvenčno analizo in opisno statistiko. Ugotovili smo, da so po mnenju občin najpomembnejše produktne inovacije, sledijo jim procesne, organizacijske in marketinške. Občine so zelo slabo izkoristile možnost preoblikovanja obstoječih javnih podjetij. Z analizo variance smo testirali signifikantnost razlik v poprečjih spremenljivk, ki se nanašajo na število, vrednost ali delež projektov z različnimi načini financiranja. Kot možne vplivne faktorje smo uporabili regijo, število strokovnih sodelavcev, število izkušenejših sodelavcev, izkušnje občin z javno zasebnim partnerstvom, sodelovanje z drugimi občinami, izobrazbeni nivo strokovnih sodelavcev ter izkušnje z inovacijami. Skupno je bilo preskušeno 200 hipotez, za vsako leto posebej. Vplivi izbranih faktorjev v obravnavanem obdobju najpogosteje variirajo iz leta v leto. Razložili smo možne vzroke za različno moč faktorjev. Hibridni model inovacij ter financiranja temelji na treh vsebinsko nekoliko različnih variantah, ki smo jih poimenovali klasično javno zasebno partnerstvo, crowdfunding in EU funding. Model ustvarja tri različne možnosti tako za financiranje kot tudi za izvajanje projekta s sodelovanjem javnih in zasebnih partnerjev v različnih kombinacijah zasebnega in javnega financiranja in izvajanja inovacijskih projektov. Njegova začetna struktura pa temelji na tesnem sodelovanju z uporabniki javnih storitev. Fazni model smo variantno dogradili z javnimi naročili in javno zasebnim partnerstvom ter ga predstavili v več diagramskih tehnikah. Model omogoča enostaven zajem projektnih idej, ocenjevanje ustreznosti koncepta inovacije, ocenjevanje izvedljivost idej, spremljanje realizacije ter postprojektno evalvacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: inovacije, pametne občine, trajnostni razvoj, javno zasebno partnerstvo
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,15 MB)

2.
Problemi povezovanja občin v Sloveniji po letu 1991
Mojca Štrakl, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občine, povezovanje, Slovenija
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 805; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
4.
5.
Etično upravljanje lokalnih skupnosti
Alenka Perhač, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, etično upravljanje, etični kodeks, lokalna samouprava, občine, magistrske naloge
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 629; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

6.
Organizacija in delovanje organov skkupnih občinskih uprav - medobčinskih inšpektoratov
Janez Cehner, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občine, lokalna uprava, inšpektorati, upravni postopki
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 824; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Regionalizacija Slovenije - uvedba pokrajin
Branko Cvikl, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: regionalizem, pokrajine, lokalna skupnost, občine, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

8.
9.
Strategija razvoja turizma v občini Kamnik
Luka Svetec, 2018

Opis: V diplomskem delu smo analizirali stanje kamniškega turizma. V uvodu smo opisali stanje kamniškega turizma in razložili, zakaj smo se odločili za obravnavano temo. Postavili smo hipoteze, ki so po našem mnenju ključne za to, da kamniški turizem ni v boljšem stanju. V drugem poglavju smo opisali pojme s področja turizma na splošno in turizma, povezanega s kamniško regijo. V tretjem poglavju smo opisali pomembnejše kamniške privlačnosti, v četrtem pa ocenili stanje kamniškega turizma. Za ocenjevanje smo uporabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije. Opravili smo tudi SWOT-analizo in primarno raziskavo kamniškega turizma z intervjuji ter njihovo analizo. V petem poglavju smo izvedli anketo o kamniškem turizmu med tujimi turisti in njeno analizo. V šestem poglavju smo preverili postavljene hipoteze, v sedmem pa na podlagi ugotovitev podali možne strategije razvoja turizma v občini Kamnik. Sledi sklep, v katerem smo želeli poudariti, da smo vsi del turizma in po malem nosimo odgovornost za kamniško turistično prihodnost. Deveto poglavje predstavlja seznam literature in virov, ki smo jih uporabili pri pisanju diplomskega dela. Pred raziskavo smo oblikovali štiri hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo intervjujev, raziskave med tujimi turisti in javno dostopnih podatkov. Raziskava je potrdila dve od postavljenih štirih hipotez. Ovrgli smo hipotezi: »Večina tujih turistov izbere za svoj cilj Slovenijo na podlagi zapisov, reklame ali slikovnega gradiva s spleta.« in »Pasivnost občinske politike na področju Velike planine vodi v njeno stagnacijo.« Ostali dve smo potrdili. Diplomsko delo razkriva tako izzive kot uspešne zgodbe kamniškega turizma. Iznajdljivost in delavnost Kamničanov in občinske politike nas lahko navdajata z optimizmom, temu v prid pa govorijo tudi podatki, ki smo jih zbrali ter analizirali v okviru raziskave v diplomskem delu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kamnik, turizem, tuji turisti, razvoj, strategija razvoja občine
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 862; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh