Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 17 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Vzdržnost upravljanja s pitno vodo v večjih slovenskih občinah
Mihaela Rudar Neral, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pitna voda, upravljanje, gospodarske javne službe, občine, lokalne skupnosti, disertacije
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 303; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

13.
Spodbujanje socialnega podjetništva
Urška Kavčič, 2014

Opis: V magistrski nalogi ugotavljamo, kateri dejavniki vplivajo na spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. V prvem delu se osredotočamo na teoretične opredelitve socialnega podjetništva, socialnega podjetnika in socialnega podjetja. Opisujemo socialno podjetništvo po svetu in v Sloveniji ter pregledamo obstoječe pobude za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Temu sledi opis največkrat omenjenih spodbud, ki vplivajo na razvoj socialnega podjetništva. V nadaljevanju, na podlagi kvalitativne analize, prikažemo možnosti za spodbujanje socialnega podjetništva v Sloveniji in podamo naša priporočila.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spodbujanje socialnega podjetništv, finančne spodbude, občine, lokalne skupnosti, vloga občin in lokalnih skupnosti, manjša stopnja brezposelnosti, družbenokoristni cilji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

14.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja
Franci Žohar, 2016

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

15.
E-storitve za občane na primeru Mestne občine Murska Sobota
Andrej Mesarič, 2021

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-storitve, e-uprava, digitalizacija, občine
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 287; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

16.
Analiza nepremičninskih trgov štirih največjih pomurskih občin in medsebojne primerjave
Andreja Kozlar, 2021

Opis: V magistrskem delu raziskujemo medsebojno povezavo med nepremičninskim trgom in zunanjimi vplivi v štirih največjih pomurskih občinah (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) v obdobju med leti 2008 in 2018. Osredotočamo se na segment hiš, stanovanj in zemljišč za gradnjo stavb ter proučujemo, ali se promet z nepremičninami odziva na spremembe v gospodarstvu. Poleg tega proučujemo, kako na dinamiko nepremičninskega trga vpliva starostna struktura prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti in brezposelnost v posamezni občini. V raziskavi merimo tudi odziv nepremičninskega trga na spremembo zakonodaje, podrobneje novi Gradbeni zakon, ki je uvedel nekaj novosti pri prometu z nepremičninami. Za namen analize smo uporabili primerjalno, analitično in statistično metodo. Analiza nakazuje, da se nepremičninski trg v obravnavanih občinah kljub majhnosti vzorca, odziva na gibanje regionalnega deleža BDP, zlasti sovpada s številom sklenjenih kupoprodajnih poslov. Korelacija z gibanjem cene kvadratnega metra je nekoliko manj izražena, a je prisotna. Nadalje ugotovimo odzivnost nepremičninskega trga na stopnjo delovne aktivnosti v občinah, kjer sledi dinamika transakcij padcu stopnje delovne aktivnosti in enako začne naraščati število transakcij z rastjo stopnje delovne aktivnosti. Z analizo ugotovimo upad prometa z nepremičninami po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje, kar nakazuje dovzetnost nepremičninskega trga na zunanje dejavnike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: analiza nepremičninskega trga, dejavniki, cene, občine, Pomurje
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

17.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh