Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odgovornost države za škodo
Ana Cencič, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: država, Ustava, zakoni, odgovornost, odškodninska odgovornost, odškodnina, obligacijsko pravo, škoda, Evropska unija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3733; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (790,99 KB)

2.
3.
Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta
Sandi Šantl, 2018

Opis: V diplomskem delu, ki obravnava odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta v delniški družbi, je obravnavano, kako je urejena odškodninska odgovornosti v treh ključnih zakonih, ki jo urejajo, torej v OZ, ZGD-1 in v ZFPPIPP. Namen naloge je ugotoviti, katere so predpostavke, ki določajo, da član v organu poslovodstva ali nadzora odgovarja za svoje aktivno ali pasivno ravnanje, kdaj se le-te odgovornosti ekskulpira itd. Za obravnavo celotne tematike sem uporabil tri ključne metode dela: deskriptivno oziroma opisno metodo, zgodovinsko metodo in primerjalno metodo. Prvi del diplomske naloge obsega opredelitev delniške družbe, torej njene splošne značilnosti, zgodovinski razvoj, sisteme upravljanja in organe delniške družbe. Prav tako je ob tem zajeta še kratka predstavitev evropske delniške družbe (SE). Drugi del diplomske naloge se ukvarja z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta. Na začetku drugega dela je najprej opredeljena odškodninska odgovornost, kot je urejena v OZ, v nadaljevanju pa ureditev odškodninske odgovornosti po ZGD-1 in ZFPPIPP. Predstavljene so torej predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, aktivno legitimirane stranke za vložitev odškodninskega zahtevka, ekskulpacijski razlogi % V delu pa je obravnavano tudi pravilo podjetniške presoje, ki je bilo prvotno uveljavljeno v ameriški sodni praksi, sčasoma pa se je uveljavilo tudi v kontinentalnem pravu in posledično tudi pri nas. Ključne ugotovitve, do katerih sem prišel, so, da člani organov (vodenja in nadzora) niso odgovorni za prav vsako odločitev, ki se je v nadaljevanju izkazala kot neuspešna, temveč odgovarjajo samo, kadar niso ravnali z izbrano skrbnostjo, kot jim to veleva zakon.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninska obveznost, delniška družba, sistem upravljanja, nadzorni svet, poslovodstvo, pravilo podjetniške presoje, obligacijsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2223; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (615,01 KB)

4.
5.
Razmerje med neizpolnitvijo in izpolnitvijo z napako
Jakob Elikan, 2021

Opis: Diplomsko delo obravnava tradicionalno polemično vprašanje v kontinentalnih pravnih ureditvah, ko dolžnik namesto dogovorjenega izpolni nekaj drugega, kar ne ustreza premetu pogodbe (aliud). V praksi pa je včasih sila težko presoditi, ali gre res za drug predmet ali pa je predmet sicer pravi, samo nekoliko slabši (peius). Dilema klasičnih rimskih pravnikov, ali je skisano vino še vedno vino, je v nekaterih ureditvah – tudi v slovenski – še vedno aktualna, saj se v kazuistiki še vedno pojavljajo tovrstni primeri. Teoretično izhodišče slovenske ureditve je, da gre v primerih aliuda za neizpolnitev v smislu zamude. Obligacijski zakonik sledi teoriji kavze (causa), kjer je pomembno vprašanje, kaj je bil namen pogodbe in če izpolnitev v tem pogledu ustreza zavezi iz pogodbe. Sodna praksa temu (še) sledi. Del novejše teorije kot pragmatično zastopa stališče, da je prevzem izpolnitve tista kritična točka, do katere ima upnik še možnost izbire, ali bo uveljavljal sankcije zaradi aliuda ali zaradi peiusa. V skrajni posledici lahko oba instituta pripeljeta do razdora pogodbe, vendar se pomembno razlikujeta v rokih zastaranja oziroma prekluzije ter predpostavkah, zlasti glede pravočasnega grajanja napak. Med ugotovitvami dela je, da v slovenski civilistični teoriji obstajajo pomisleki glede trenutno veljavne normativne ureditve razmerja aliud-peius, ni pa enotnega pogleda na možne rešitve. Pričakovati je, da bo s časom prišlo do transplantacije nove nemške ureditve ali pa bo Slovenija ubrala lastno smer razvoja, ki jo bo narekovala zlasti sodna praksa skozi prizmo trenutka prevzema (napačne) izpolnitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obligacijsko pravo, kršitev pogodbe, neizpolnitev, izpolnitev z napako, odškodnina
Objavljeno: 09.06.2022; Ogledov: 163; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (450,06 KB)

6.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh