1. |
2. |
3. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih z delom od domaAnja Peteh, 2023, magistrsko delo Opis: Delo od doma je fleksibilna oblika zaposlovanja. Zaradi epidemije je to delo dobilo popolnoma nov pomen, saj je za nekatere to pomenilo veliko spremembo, tako za delodajalca kot delavca. Skozi magistrsko nalogo smo se osredotočili na vpliv dela od doma ter na motivacijo zaposlenih, ki uporabljajo tak način dela, saj vemo, da je ta zelo pomembna za kakovostno in uspešno opravljanje dela. Pri izvedbi ankete smo pridobili rezultate, iz katerih je razbrati vidno zadovoljstvo z delom od doma, motivacijski dejavniki in nagrajevanje. Poleg osnovnih vprašanj smo se dotaknili tudi vpliva in povezovanja dela od doma s finančnim nagrajevanjem zaposlenih. Ključne besede: delo od doma, motivacija, oblike zaposlovanja, zadovoljstvo zaposlenih, nagrajevanje Objavljeno v ReVIS: 29.04.2023; Ogledov: 1376; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. |
5. Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme : magistrsko deloFadil Trožić, 2022, magistrsko delo Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3). Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1587; Prenosov: 74
Celotno besedilo (666,21 KB) |
6. |
7. Organizacijska klima, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju XHana Menhart, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali pomen organizacijske klime, zavzetosti ter zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X. Podajali smo vprašanja o tem, kaj so pričakovanja zaposlenih, kako bi podjetje svoje vodenje lahko izboljšalo in ali obstajajo enostavne rešitve pri določenih problemih. Zanimalo nas je, ali je organizacijska klima v podjetju dobra in če ne, zakaj, ter kakšne so možne rešitve. Zanimalo nas je tudi, ali je dovolj izvendelovnih druženj in ali so le-ta vključena med dejavnike zviševanja motivacije na delovnem mestu. Dotaknili smo se tudi zadovoljstva zaposlenih v podjetju, kaj pripomore k občutku večje pripadnosti podjetju in na kakšne načine lahko nagradimo zaposlene. Ključne besede: Organizacijska klima, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, oblike nagrad, delovno okolje, izboljšave na delovnem mestu. Objavljeno v ReVIS: 23.09.2022; Ogledov: 1685; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,76 MB) |
8. |
9. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnost : magistrsko deloKatrin Pečovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja. Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov Objavljeno v ReVIS: 15.06.2022; Ogledov: 1862; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA : magistrsko deloSara Erdić, 2021, magistrsko delo Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti. Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 2874; Prenosov: 119
Celotno besedilo (739,91 KB) |