Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEM
Jožica Lamovšek, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem. Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji. Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev. Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Ključne besede: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Ugotavljanje vpliva starosti na bolečino v križu in fizioterapevtska obravnava
Žan Korenjak, 2024, diplomsko delo

Opis: Bolečine v križu (BvK) so postale velik zdravstveni problem po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da bolečine v križu doživlja 84 odstotkov svetovne populacije. Bvk je simptom in ne bolezen. Med najpogostejše vzroke za pojavnost BvK uvrščamo pri ljudeh po petdesetem letu starosti degenerativne spremembe diskov in sklepov, lumbalno spinalno stenozo, spondilolistezo in kompresijsko frakturo oz. osteoporotično frakturo. Namen diplomske naloge je bil proučiti literaturo o vplivu fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih in oceniti njen pojav pri starostnikih zaradi posledice degenerativnih sprememb. Končna sistematična proučitev literature vključuje 14 raziskav. Ugotovili smo, da je pojavnost BvK večja med starejšimi odraslimi zaradi posledice degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Ugotovili smo tudi, da obstajajo dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih.
Ključne besede: bolečina, križ, starostniki, fizioterapevtska obravnava, šola proti bolečini v križu, staranje
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (752,48 KB)

3.
Fizioterapevtska obravnava po rupturi sprednje križne vezi
Primož Avbelj, 2024, diplomsko delo

Opis: Sprednja križna vez je pomembna vez v kolenskem sklepu, ki stabilizira sklep in preprečuje anteroposteriorni premik golenice na stegnenico. ACL je sestavljen iz kolagenskih vlaken tipa I, ima kompleksno anatomijo in opravlja pomembno vlogo pri delovanju kolena. Ruptura sprednje križne vezi je pogosto povezana z mehanizmom poškodbe, ki vključuje močne rotacijske sile in valgusno obremenitev kolena. Diagnozo lahko postavimo s pomočjo kliničnih testov, pri čemer je Lachmanov test najnatančnejši. Napačna diagnoza po izvedenem kliničnem testiranju ni nemogoča, zato je lahko uporaba slikovnih preiskav, kot je magnetna resonanca, koristna za natančnejšo diagnozo. Poznamo konzervativno in operativno zdravljenje po poškodbi ACL. Cilji zdravljenja posameznika z rupturo ACL vključujejo povrnitev funkcije kolena, odpravljanje psiholoških ovir, preprečevanje nadaljnjih poškodb in zmanjšanje tveganja za osteoartritis kolena. Konzervativno zdravljenje vključuje fizikalno terapijo za krepitev mišic spodnjih okončin, vendar je potrebno zavedanje, da koleno ostane nestabilno in ranljivo za poškodbe še nekaj časa po zdravljenju. Pacienti, ki se odločijo za konzervativno zdravljenje, morda potrebujejo prilagoditev dejavnosti, zlasti tisti, ki se vračajo k športom s pogostimi vrtenji in z nenadnimi spremembami smeri. Poseben poudarek je na živčno-mišičnem treningu, vključno s treningom perturbacij, ki pomaga izboljšati dinamično stabilnost kolena. V rehabilitacijskem procesu je pomembno prilagajanje dejavnosti glede na vrsto športa, ki jo opravlja posameznik, in stopnjo telesne pripravljenosti. Rehabilitacija vključuje več faz, od odpravljanja akutnih simptomov do postopnega vračanja k športnim dejavnostim. Poudarja se pomen individualnega pristopa in spremljanja pacientov skozi različna življenjska obdobja, saj se cilji, vrednote in življenjske prioritete lahko sčasoma spreminjajo.
Ključne besede: Koleno, sprednja križna vez, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (682,94 KB)

4.
Nova spoznanja v fizioterapevtski obravnavi osteoartritisa
Teja Jereb, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Osteoartritis (OA) je najpogostejša kronična bolezen sinovialnih sklepov z zapleteno patofiziologijo. Povezana je s številnimi dejavniki in procesi, ki vodijo tako v strukturne spremembe sklepov kot tudi v z bolečino povezane spremembe predelov centralnega živčnega sistema (CŽS). Namen diplomske naloge je pregledti literatur o novih spoznanjih na področju patofiziologije OA in predstaviti njihov vpliv na fizioterapevtsko obravnavo. Metode: Diplomska naloga temelji na pregledu literature. Vključitveni kriteriji zajemajo študije s tematiko o osteoartritisu, patofiziologiji osteoartritisa in fizioterapevtski obravnavi oseb z osteoartritisom, pregledne članke, sistematične preglede literature, randomizirane in kontrolirane klinične študije, metaanalize ter slovenski in angleški jezik. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je OA bolezen s kompleksno patofiziologijo. To vodi v uporabo različnih metod in tehnik, ki presegajo zgolj biomehanski pristop. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki se želijo seznaniti z novimi spoznanji s področja patofiziologije OA in novimi pristopi v fizioterapevtski obravnavi. Omejitve: Omejitve vidimo v majhnem številu kakovostnih študij, ki obravnavajo nove možne pristope v fizioterapevtski obravnavi osteoartritisa, in premajhni vzorci vključenih preiskovancev.
Ključne besede: osteoartritis, patofiziologija, fizioterapevtska obravnava, nova spoznanja, nevroplastične spremembe
Objavljeno v ReVIS: 24.09.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (641,02 KB)

5.
Pravica do zdravstvenega varstva v času covida-19 v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Sonja Japelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Obdobje epidemije covida-19 in kasneje pandemije je pripeljalo do številnih družbenih sprememb in pravnih izzivov. Za reševanje in varovanje življenja ljudi so bila ključna, po mnenju nekaterih tudi sporna, priporočila vlade in izredni ukrepi. Ti so bili sprejeti brez odobritve v parlamentu, (nekatera tudi) brez širšega dogovora stroke in so imela naravo zavezujočih pravnih pravil. Zdi se, da so izkušnje v tem obdobju pokazale pretežno nezaupanje in neusklajenost, predvsem z vidika normiranja na področju zdravstva. Javna in strokovna razdvojenost se je posledično odražala kot nezaupanje v zdravstveni sistem, ki je ključni dejavnik za obstoj vsake družbe. Že dlje časa se na področju zdravstva izhaja iz ozkega pogleda in posameznikovega nezadovoljstva, kar zagotovo ni objektivni – širši pristop pri oblikovanju zdravstvenega sistema in graditvi zaupanja v zdravstvo. Seznanitev z ustreznim dejanskim stanjem v luči zagotavljanja pravice do življenja in pravice do zdravstvenega varstva je imelo za posledico številne posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. V magistrskem delu so na podlagi normativno dogmatične metode, primerjalnopravne metode, metode analize, metode deskripcije, deduktivne in induktivne metode, metode logičnega sklepanja in metode sinteze predstavljene prvine zdravstvenega sistema, nekatere temeljne določbe varovanja ustavno najvišjih vrednot, opredeljeno je splošno ustavno načelo sorazmernosti in javni interes, ter pravici do življenja in zdravstvenega varstva. Namen in cilj raziskave magistrskega dela je preučiti dopustnost in sorazmernost izrednih ukrepov, kar je imelo različne dejanske in pravne posledice. Dejstvo je, da so številni negativni dejavniki, ki so povzročili nedopustne čakalne dobe, posegli v pravico do varovanja zdravja necovidnih bolnikov. Ob vsem navedenem je meniti, da bo v prihodnje, zaradi izogiba številnim pravnim zapletom treba najti ravnovesje med zagotavljanjem pravice do zdravstvenega varstva in varovanja življenja ter spoštovanjem ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: covid-19, predpisi, zdravstvena obravnava, pacientove pravice, sorazmernost, javni interes, dostopnost, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Pomen obravnave obsojencev v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni : magistrsko delo
Leon Lobe, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji in obenem iskali odgovore na raziskovalni vprašanji. Za boljše razumevanje obeh tem smo najprej predstavili pomen pojmov rehabilitacija, resocializacija in reintegracija, ki so ključni pri strokovnem delu z obsojenci. Prav obravnava obsojencev med prestajanjem kazni zapora je pomembna, da se obsojenec ustrezno pripravi na življenje po prestani kazni zapora. Kazen zapora predpisuje pristojna zakonodaja. Z zgodovinsko metodo smo predstavili razvoj delovanja in pomena obravnave obsojencev v centralnem zaporu v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi nacionalne in mednarodne pravne vire glede prestajanja kazni zapora. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Pred začetkom pisanja smo sistematično proučili obstoječo domačo in tujo znanstveno literaturo ter druge tiskane in spletne vire, ki obravnavajo temo magistrskega dela. V empiričnem delu magistrskega dela smo proučili Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij in njene smernice za izvajanje kazni zapora, med njimi tudi izvajanje obravnave obsojencev. V okviru pravnih norm smo izpostavili nadzorne organe nad zavodi za prestajanje kazni zapora glede morebitnih kršitev človekovih pravic v času prestajanja kazni zapora. Izvedli smo anketo med obsojenci in strokovnimi delavci ter podali ugotovitve, kako strokovna obravnava vpliva na zmanjšanje povratništva med obsojenci in na njihovo lažjo vključitev v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti. Opozorili smo tudi na pomanjkljivosti pri sedanji praksi strokovne obravnave obsojenca med prestajanjem kazni zapora in na njegovo vključevanje v življenje po prestani kazni zapora oziroma na prostosti.
Ključne besede: strokovna obravnava, povratništvo, rehabilitacija, resocializacija, reintegracija, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pacientov z okvaro ulnarnega živca v komolcu
Maša Božič, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Nevropatija ulnarnega živca v komolcu (NUK) je za sindromom zapestnega prehoda druga najpogostejša utesnitvena nevropatija. Zdravljenje je konzervativno in operativno. V večini primerov se odločimo za konzervativno zdravljenje, kamor spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je pregled literature o fizioterapevtski obravnavi pacientov z NUK. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed, Google Scholar, PEDro in COBISS. Rezultati: V analizo smo vključili devet raziskav. Rezultati kažejo, da zanesljivih dokazov o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov z NUK ni. Kljub temu se pri obravnavi NUK priporočajo poučitev, uporaba toge nočne opornice, elektro terapija, kinezioterapija in tehnike manualne terapije. Uporabnost: Rezultati pregleda literature so namenjeni fizioterapevtom, ki se v praksi srečujejo z obravnavo pacientov z NUK. Omejitve: Večina raziskav temelji na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju raziskave, zato zanesljivega programa rehabilitacije ni mogoče oblikovati.
Ključne besede: Nevropatija ulnarnega živca v komolcu, konzervativna obravnava, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 17.07.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri poškodbi rotatorne manšete športnikov
Marija Vičič, 2024, diplomsko delo

Opis: Poškodbe rotatorne manšete (RM) pri športnikih nastanejo zaradi velikih obremenitev ramenskega sklepa pri kontaktnih športih in športnikih z značilnimi gibi rok nad višino glave, kjer abdukcija skupaj z zunanjo rotacijo negativno vpliva predvsem na mišico supraspinatusa. Pojavijo se kot posledica akutnih poškodb, kot so neposredni udarci, padci na iztegnjeno roko ali kronična prekomerna uporaba in ponavljajoče se mikrotravme. Za postavitev diagnoze ima ključno vlogo klinični pregled z anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno aktivnega in pasivnega obsega gibanja, oceno mišične moči, diagnostičnim slikanjem ter kliničnimi provokacijskimi testi. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) in ultrazvok (UZ) imata podobno občutljivost in specifičnost za oceno nativne RM. S fizioterapevtsko obravnavo želimo zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati gibljivosti glenohumeralnega (GH) sklepa ter izboljšati stabilnost, moč in živčno-mišični nadzor. Zdravljenje poteka konzervativno in vključuje celovit rehabilitacijski program, protivnetna zdravila in injiciranje kortikosteroidov. Fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje poškodb RM pri športnikih so kinezioterapija, mobilizacija sklepa, terapija s kineziološkimi trakovi, termoterapija, terapija s suhim iglanjem, terapija z uporabo laserja in ultrazvoka. Pri športnikih s tendinopatijo s sočasno delno raztrganino ali brez nje, ki se na ostale metode konzervativnega zdravljenja ne odzivajo, priporočamo tudi terapijo z globinskimi udarnimi valovi. Operativno zdravljenje je rezervirano le za športnike, pri katerih konzervativno zdravljenje ni bilo uspešno. V diplomskem delu smo s pregledom strokovne literature predstavili učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri zdravljenju poškodb RM športnikov in s pomočjo raziskav, ki navajajo dobre rezultate, potrdili, da so predstavljene fizioterapevtske metode in tehnike učinkovite pri zdravljenju poškodb RM športnikov.
Ključne besede: Rotatorna manšeta, športniki, konzervativno zdravljenje, poškodbe, rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 388; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
RESPIRATORNA OBRAVNAVA PACIENTOV Z ŽIVČNO - MIŠIČNIMI BOLEZNIMI
Marija Jocić, 2024, diplomsko delo

Opis: Živčno mišične bolezni so heterogena, kronična in napredujoča skupina bolezni, ki prizadene periferno živčevje ali mišičje. Glavni znak teh bolezni je mišična oslabelost, ki lahko povzroči hudo funkcijsko prizadetost in posledično odvisnost pacienta od tuje pomoči. Respiratorni zapleti so glavni vzrok za umrljivost pri pacientih. V diplomski nalogi smo uporabili metodo sekundarne analize virov, s pomočjo katere smo opisali osnovne lastnosti živčno-mišičnih bolezni in respiratorne fizioterapije. Na podlagi 10 vključenih študij in pregledane literature smo skušali ugotoviti učinkovitost treninga inspiratornih mišic, dihalnih vaj, terapije insuflacije in eksuflacije, manualnih tehnik izkašljevanja in neinvazivne ventilacije pri pacientih z živčno-mišičnimi boleznimi. Po pregledu literature lahko potrdimo zastavljeno hipotezo, da metode in tehnike respiratorne fizioterapije pomembno izboljšajo kakovost in podaljšajo življenje pacientov z živčno-mišičnimi boleznimi. Vadba dihalnih mišic je pomembna, saj povzroči blago izboljšavo pljučnih funkcij pri pacientih z amiotrofično lateralno sklerozo. Inspiratorna vadba mišic spodbuja izboljšanje respiratornih parametrov. Pri pacientih z živčno- mišičnimi boleznimi se zaradi neučinkovitega kašlja pogosto razvijejo atelektaze in pljučnice. Čim bolj napreduje oslabelost ekspiratornih mišic, tem večja je verjetnost zmanjšane zmožnosti izkašljevanja in izločanja sekreta. Tehnika mehanske insuflacije in eksuflacije je učinkovita pri izboljšanju sposobnosti izkašljevanja, odstranjevanju sputuma in preprečevanju pljučnih zapletov pri pacientih z živčno-mišičnimi boleznimi. Najbolj uporabljene metode pri izkašljevanju so manualne tehnike, študije pa nakazujejo njihovo učinkovitost. Pri pacientih, ki imajo nizko vrednost kisika v krvi, uporabljamo neinvazivno ventilacijo. Dokazi v študijah kažejo, da neinvazivna ventilacija izboljša in ohranja kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: Respiratorna obravnava, živčno-mišične bolezni, respiratorna fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 562; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI AKUTNI POŠKODBI ZADNJE STEGENSKE MIŠICE PRI NOGOMETAŠIH
Kim Klemenšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Nogomet je najbolj priljubljen šport na svetu. Nogometaši najpogosteje utrpijo poškodbe zadnje stegenske mišice. Po britanski klasifikaciji se poškodbe zadnje stegenske mišice v grobem delijo na štiri stopnje. Od stopnje in mehanizma poškodbe, ki je v nogometu največkrat indirektna poškodba, tek ali prerazteg, je odvisen potek celostne fizioterapevtske obravnave. Klinično diagnozo postavimo s pomočjo fizioterapevtskega pregleda, ki vključuje anamnezo, inspekcijo, palpacijo, oceno gibljivosti, oceno mišične moči, splošne in specialne teste. Za potrditev diagnoze uporabimo slikovno diagnostiko. Cilj fizioterapevtske obravnave je zmanjšanje oziroma odprava bolečine, pridobitev polnega obsega gibljivosti, povrnitev mišične moči in mišičnega ravnovesja ter pomoč športniku, da doseže funkcijsko stanje, kot ga je imel pred poškodbo. Ne glede na stopnjo poškodbe se akutna poškodba zadnje stegenske mišice zdravi večinoma konzervativno. Fizioterapevtska obravnava kot konzervativni pristop zajema kinezioterapijo, manualne tehnike, elektroterapijo in še mnoge druge metode in tehnike. Poleg fizioterapevtskih metod so učinkovite konzervativne metode za tovrstno poškodbo tudi suho iglanje, kineziotaping in injiciranje plazme, bogate s trombociti. Pri analizi raziskav smo ugotovili, da obstajajo metode in tehnike, ki učinkovito podpirajo fizioterapevtsko obravnavo po akutni poškodbi zadnje stegenske mišice. Priporočamo uporabo terapij TENS, INDIBA ali TECAR, vadbeni program za agilnost in stabilizacijo trupa ter vaje za tek in ekscentrično vadbo, terapijo z udarnimi valovi, individualni in večfaktorski algoritem ter vaje za raztezanje. Ob prisotnosti hematoma svetujemo, da športni zdravnik opravi punkcijo. Za najboljše rezultate in najhitrejšo vrnitev športnika na zelenice je fizioterapevtska obravnava vedno individualno prilagojena.
Ključne besede: zadnja stegenska mišica, akutna poškodba zadnje stegenske mišice, fizioterapevtska obravnava, elitni nogometaši
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 477; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (459,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh