Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do enakega varstva pravic v upravnem postopku
Miha Horvat, 2017

Opis: Enako varstvo pravic je ustavno procesno jamstvo, ki se pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije najpogosteje obravnava. Je zelo daljnosežno, tako v smislu raznovrstnih postopkov, v katerih mora biti zagotovljeno (vsi postopki pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih), kot v smislu procesnih implikacij, ki jih za postopke prinaša. Vsako leto pa se z novimi odločitvami te meje še širijo. Ustavno sodišče je torej pri izgradnji vsebine navedenega ustavnega procesnega jamstva odigralo odločilno vlogo, zato je analiza njegove dosedanje prakse ključnega pomena za razumevanje tega jamstva - tudi v kontekstu upravnega postopka. Pri tem seveda lahko pridejo v poštev ne samo tiste odločitve, ki se nanašajo neposredno nanj, pač pa tudi glede drugih postopkov, kolikor so procesni položaji dovolj podobni. Ker pa gre po ustavi vsakomur tudi pravica do sodnega varstva, je potreben tudi vpogled v stanje na področju prakse rednega sodstva v zvezi z enakim varstvom pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enako varstvo pravic, upravni postopek, pravica do izjave, obrazložitev, enotna upravna praksa
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2591; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Prosti preudarek v upravnem postopku
Maruša Fortun, 2020

Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 761; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh