1. Pravni vidik pornografskih vsebin na platformi OnlyFans : magistrsko deloElvisa Frmić, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira pravne in regulatorne izzive digitalne distribucije pornografskih vsebin, s posebnim poudarkom na delovanju platforme OnlyFans. Namen raziskave je raziskati pravni okvir, ki ureja tovrstne vsebine, ter osvetliti pravne dileme na presečišču tehnologije, temeljnih pravic in odgovornosti posredniških storitev v digitalnem okolju. Gre za aktualno in hitro razvijajoče se področje, ki odpira vprašanja kazenskopravne odgovornosti, civilnopravnega varstva pravic, regulacije trga ter varstva zasebnosti in mladoletnih oseb. Poudarjena je kompleksnost regulacije, ki se oblikuje na presečišču kazenskega, civilnega in davčnega prava, pri čemer digitalna narava vsebin presega tradicionalne jurisdikcijske meje. Delo uporablja analitično in primerjalnopravno metodo za proučitev zakonodajnih rešitev, sodne prakse in institucionalnih odzivov v Sloveniji, Evropski uniji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Osrednji cilj je oceniti učinkovitost pravnih pristopov glede na tri ključna merila: zaščito mladoletnih oseb, pravno varnost ustvarjalcev in uporabnikov ter odgovornost platform. Ugotovitve kažejo, da je v Sloveniji sodna praksa usmerjena predvsem v kazenskopravno varstvo mladoletnih in pravico do zasebnosti, medtem ko predstavljajo davčni postopki Finančne uprave Republike Slovenije edini sistemski odziv na pojav ustvarjalcev vsebin na platformah, kot je OnlyFans. Na ravni Evropske unije je normativni okvir dobro razvit, vendar njegova neenotna implementacija zmanjšuje pravno predvidljivost. Združeno kraljestvo izstopa s hibridnimi modeli, ki združujejo kazensko zakonodajo, regulatorni nadzor in obveznosti platform, kar se izkazuje kot najučinkovitejši pristop. V Združenih državah Amerike pa pravni okvir temelji na močnem varstvu svobode izražanja in omejitvah odgovornosti ponudnikov storitev, kar ustvarja pravne praznine pri varstvu uporabnikov. Posebna pozornost je namenjena tudi vlogi sodne prakse kot dinamičnega regulatorja, ki prek razlage zakonodaje in ustvarjanja standardov skrbnosti pomembno vpliva na razvoj pravnega reda.
Ključne besede: OnlyFans, digitalna pornografija, pravna odgovornost, varstvo mladoletnikov, GDPR, Akt o digitalnih storitvah, sodna praksa, distribucija spletnih vsebin, pravna ureditev, primerjalnopravna analiza
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 246; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Trajnostni menedžment nabave kot del družbeno odgovornega poslovanja organizacije : diplomska nalogaSimon Lipej, 2026, diplomsko delo Ključne besede: trajnostna nabava, dobavitelji, nabavna veriga, organizacija, menedžment, družbena odgovornost, okolje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 2
Celotno besedilo (725,20 KB) |
3. Vloga sodne prakse pri oblikovanju mednarodni[h] okoljskih standardov : magistrsko deloKatja Hančič Mlinarić, 2026, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih globalnih izzivov sodobnega časa, pri čemer se vloga prava pri njihovem obvladovanju vse bolj krepi. Tradicionalno so bili podnebni ukrepi v veliki meri rezultat političnih dogovorov in mednarodnih pogajanj, v zadnjih letih pa vse bolj pomembno vlogo pri oblikovanju pravnih standardov na tem področju prevzemajo tudi sodišča. Namen raziskave je preučiti, kako aktualna sodna praksa prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov ter kakšen vpliv imajo podnebni sodni postopki na razumevanje odgovornosti držav in mednarodnih korporacij v kontekstu podnebnih sprememb. Raziskava temelji na normativni analizi pravnih virov, ki vključuje analizo primarnih pravnih virov, mednarodnih pravnih dokumentov, relevantne znanstvene literature ter sodne prakse. V analitičnem delu so bili podrobneje obravnavani trije izbrani sodni primeri, ki ponazarjajo različne pravne pristope k vprašanju podnebne odgovornosti. Analiza se osredotoča na razlago temeljnih načel mednarodnega okoljskega prava, povezavo med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami ter na razvoj standardov dolžne skrbnosti in preprečevanja okoljske škode. Rezultati raziskave kažejo, da sodna praksa pomembno prispeva k razvoju mednarodnih okoljskih standardov. Sodišča z razlago obstoječih pravnih pravil krepijo pomen znanstvenih dognanj pri presoji podnebnih ukrepov, utrjujejo mednarodno pravna načela in vse bolj povezujejo varstvo okolja z varstvom temeljnih človekovih pravic. Ob tem se kaže tudi širitev procesne upravičenosti in večja vloga civilne družbe pri uveljavljanju podnebne odgovornosti. Raziskava ugotavlja, da sodni postopki ne ustvarjajo novega prava v klasičnem pomenu, temveč pomembno prispevajo k razjasnjevanju in utrjevanju obstoječih pravnih obveznosti držav in drugih akterjev. Njihov vpliv se kaže postopno, skozi razvoj sodne prakse, zakonodajne spremembe in krepitev mednarodnega sodelovanja. Sodna praksa tako postaja vse bolj pomemben dejavnik pri oblikovanju pravnega odziva na podnebne spremembe ter hkrati prispeva k razvoju sodobne okoljske diplomacije, kar lahko pomembno vpliva tudi na nadaljnji razvoj pravnega okvira varstva okolja in podnebnih politik v Sloveniji.
Ključne besede: mednarodno okoljsko pravo, načela mednarodnega okoljskega prava, podnebne spremembe, sodna praksa, okoljska diplomacija, človekove pravice, mednarodni okoljski standardi, podnebna odgovornost, dolžna skrbnost
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 301; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Kijaši : RomanUM o mestu, ki si je želelo reda bolj kot resniceSrečo Zakrajšek, 2026, umetniško delo Opis: Roman se v dogaja mestu, kjer prebivalci izgubljajo zaupanje v institucije, red in medsebojne odnose. Zato skupina občanov ustanovi skrivno skupino Kijašev. Njihov namen je preprost: povzročiteljem težav vrniti posledice njihovih dejanj. Sprva delujejo z opozorili in simbolnimi kaznimi, kar med prebivalci vzbudi občutek reda in varnosti, nadaljujejo pa s silo – s kiji. Toda uspeh Kijašev sproži nevaren proces, ustvari se nov jezik nasilja. Mesto se zato odloči za napredek na podlagi strokovnih in znanstvenih rešitev ter sodelovanja prebivalstva, pri čemer je v veliko pomoč umetna inteligenca, ki predlaga številne inovativne rešitve tudi za prihodnost, obenem pa tudi opozarja na pretirano uporabo sodobnih tehnologij. Roman se zaključi optimistično. Mesto ni popolno, vse težave niso rešene, vendar ponovno postaja skupnost. Ljudje različnih starosti, kultur in prepričanj začnejo skupaj ustvarjati prihodnost. Osrednje sporočilo romana je, da trajnega reda ni mogoče doseči s kaznijo ali silo, temveč z medsebojnim razumevanjem, pripadnostjo in skupnim ustvarjanjem boljšega življenja. Posebna zanimivost romana je, da ga je, na podlagi samo dveh strani avtorjevih navodil, v celoti napisala UI, konkretno ChatGPT. Zato ga imenujemo tudi RomanUM. Roman je nastal v okviru projekta: Ustvarjalnost umetne inteligence.
Ključne besede: Kijaši, roman, RomanUM, mesto, umetna inteligenca, nasilje, skupnost, sodelovanje, projekt, odgovornost, red, varnost, prihodnost, pripadnost, boljše življenje
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 211; Prenosov: 7
Datoteka (1,28 MB) |
5. Vpliv zaznavanja družbene odgovornosti na potrošniške navade generacije Z : diplomska nalogaBarbara Franko, 2026, diplomsko delo Ključne besede: družbena odgovornost, generacija Z, nakupne navade, trajnost, okoljski vplivi, konkurenčna prednost, blagovne znamke, potrošniki, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2026; Ogledov: 537; Prenosov: 0 |
6. |
7. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 472; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Umetna inteligenca in pravna odgovornost : odgovornost v avtonomnih sistemihAndrej Prosen, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravna odgovornost, avtonomni sistemi, pravna subjektiviteta, Akt o umetni inteligenci, regulacija umetne inteligence
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 482; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,65 MB) |
9. Spodbujanje zaposlovanja invalidov kot družbeno odgovorna praksa : magistrsko deloDolores Primožič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,23 MB) |
10. Politična integriteta in etika predsednika Državnega zbora Republike Slovenije : magistrsko deloSelma Lindič Kranjc, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na politično integriteto in etiko predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, pri čemer v ospredje postavlja aktualno predsednico, mag. Urško Klakočar Zupančič. V raziskavi proučujemo pravne, institucionalne in normativne mehanizme, ki določajo meje in načela etičnega ravnanja nosilca te visoke politične funkcije. Analiziramo, kako politična etika, pravna regulativa ter pričakovanja javnosti vplivajo na opravljanje funkcije predsednika DZ, pri čemer upoštevamo tudi vpliv medijev, političnih pritiskov in osebne integritete. S študijo primera preučujemo konkretne dogodke, ki so v javnosti sprožili polemike, ter ocenjujemo, ali veljavna zakonodaja zadostuje za učinkovito varovanje integritete. Posebej analiziramo razmerje med zasebnim in javnim življenjem političnih funkcionarjev ter razpravljamo o vlogi medijev pri oblikovanju njihove podobe. Ugotavljamo, da politična integriteta ni le osebna vrednota, temveč tudi odraz institucionalne kulture in širšega demokratičnega sistema. Ključno je, da se integriteta gradi skozi pregledno in odgovorno delovanje, odprt dialog z javnostjo ter jasna pravila ravnanja. V sklepu delo ponuja priporočila za izboljšanje obstoječih mehanizmov nadzora in etičnih standardov ter opozarja na potrebo po večji odgovornosti in neodvisnosti nosilcev političnih funkcij, ki s svojim delovanjem pomembno vplivajo na zaupanje javnosti v demokratične institucije.
Ključne besede: etika, integriteta, transparentnost, predsednik državnega zbora, etični kodeks, odgovornost funkcionarjev
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 811; Prenosov: 26
Celotno besedilo (641,94 KB) |
