1. Reševanje naraščajočega obsega tekstilnih odpadkov v Evropski uniji : magistrsko deloElvira Nemanič, 2025, magistrsko delo Opis: Tekstilna industrija, s poudarkom na industriji hitre mode, je ena večjih onesnaževalcev na svetu. Ker je področje tekstilne industrije zelo obsežno in zakonodajni okvir zelo širok, se v magistrskem delu osredotočam na tekstilne odpadke, in sicer kako EU rešuje težave naraščajočega obsega odpadkov. Potrošnja tekstilnih izdelkov ima dva glavna vidika, ki vplivata na okolje: porabljanje naravnih virov ter onesnaževanje in kopičenje odpadkov, ki nastanejo tako med proizvodno fazo kot med potrošnjo izdelkov. V okviru Evropskega zelenega dogovora in Novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo si je EU zadala cilj prehoda na trajnostno in krožno tekstilno industrijo, ki služi kot izhodišče za nastajajoče uredbe in direktive, ki se postopoma vpeljujejo na področju tekstila. V magistrskem delu analiziram učinkovitost zakonodaje pri doseganju zastavljenih ciljev. V zaključku ugotavljam, da ni ene same rešitve, ki bi preprečila nastajanje ogromnih količin zavrženega tekstila, ampak je potrebna celostna obravnava problematike in regulacija področja od zasnove izdelka do končnega ravnanja s tekstilnimi odpadki, pri čemer bi bilo treba večji poudarek nameniti zmanjšanju obsega proizvodnje ter večjemu ozaveščanju potrošnikov, saj imata največji vpliv na generiranje odpadkov.
Ključne besede: tekstilni odpadki, ločeno zbiranje tekstila, razširjena odgovornost proizvajalca, Okvirna direktiva o odpadkih
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 104; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov : magistrsko deloNataša Vehar, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se proučujejo pravni vidiki podelitve pravne subjektivitete robotski avtomatizaciji procesov (RPA) in njen vpliv na pravni okvir. Raziskava je pokazala, da RPA ni povsem nova tehnologija, vendar je njena širša uporaba še vedno v začetni fazi implementacije, kar nakazuje velik neizkoriščen potencial. Tehnologija omogoča avtomatizacijo ponavljajočih se in predvidljivih nalog, pri čemer je delovanje RPA predvidljivo in zanesljivo, kar omogoča jasno določitev odgovornosti. Analiza nacionalnih zakonodaj je pokazala, da trenutni pravni okviri že zajemajo RPA in omogočajo učinkovito urejanje odgovornosti, kar zagotavlja pravno varnost za uporabnike in razvijalce. Ugotovljeno je bilo tudi, da RPA ostaja nišna tehnologija, zato trenutna zakonodaja zadostno pokriva to področje brez potrebe po dodatni regulaciji. Vendar pa je hiter tehnološki razvoj umetne inteligence, ki vse bolj prevzema funkcije RPA oziroma jo bistveno nadgrajuje, pokazal potrebo po prilagoditvi pravnega okvira, da bi se ohranile temeljne pravice in svoboščine ter da bi se preprečilo škodljivo delovanje tehnologij. V Evropski uniji Akt o umetni inteligenci predstavlja pomemben korak k celoviti regulaciji umetne inteligence in posredno tudi RPA. Kljub tem premikom pa trenutne razprave niso usmerjene v podeljevanje pravne subjektivitete RPA ali sistemom umetne inteligence, saj bi to prineslo številne pravne in etične izzive. Na podlagi ugotovitev lahko zaključimo, da trenutni pravni okvir ustrezno ureja RPA, vendar bo zaradi hitrega razvoja umetne inteligence potrebno nadaljnje prilagajanje zakonodaje, da bo ta sledila tehnološkemu napredku in zagotavljala zaščito temeljnih pravic.
Ključne besede: pravna subjektiviteta, robotska avtomatizacija procesov, umetna inteligenca, avtonomni sistemi, Akt o umetni inteligenci EU, pravna odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 227; Prenosov: 6
Celotno besedilo (838,21 KB) |
3. VLOGA IN ODGOVORNOST MANAGERJA V ORGANIZACIJIAdelisa Bektašević, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu bomo preučevali vlogo in odgovornost managerja v organizaciji. Vloga in odgovornost managerja v organizaciji ima več ključnih izzivov. Vodja mora biti ves čas pozoren na svojo okolico in svoj način komuniciranja prilagajati situaciji, v kateri je. Biti kakovosten vodja zahteva prevzemanje tveganja, obvladovanje vremenskih razmer in sposobnost spodbujanja timskega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delujejo po najboljših močeh. Vodja mora biti sposoben obvladati vsako od naštetih petih funkcij upravljanja, da lahko učinkovito dosega cilje. Cilj je globlje raziskati vlogo in odgovornost managerjev v organizaciji, s poudarkom na identifikaciji ključnih izzivov in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost vodstvene vloge.
Velik odstotek menedžerjev meni, da imajo preveč odgovornosti in pritiska. To pomeni, da bo za zmanjšanje tega pritiska morda potrebna boljša porazdelitev odgovornosti in podpora vodjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se precejšen del vodij ne čuti odgovornih za doseganje ciljev svoje delovne skupine. To lahko kaže na pomanjkanje jasne komunikacije o ciljih in odgovornostih, kar je nekaj, na čemer vsekakor moramo delati, da zagotovimo, da vsi člani ekipe razumejo svoje vloge in odgovornosti. Rezultati v komunikaciji so spodbudni, vendar še vedno obstajajo menedžerji, ki se ne strinjajo, da je komunikacija za management nujna.
Glavni namen za vse organizacije in vodstvene ekipe je boljša porazdelitev odgovornosti in zagotavljanje dodatne podpore (mentorstvo, usposabljanje) za zmanjšanje občutka odgovornosti in pritiska, jasna komunikacija ciljev in odgovornosti, jasna zastavitev ciljev in redna komunikacija vodij. Povečajte predanost in organiziranost v ekipi. Izboljšanje komunikacijskih veščin, komunikacija je osnova uspešnega vodje in managementa. Na splošno vse štiri hipoteze niso potrjene, pomembno pa je razumeti, da ne gre nujno za negativen rezultat, ampak nam daje priložnost za dodatne raziskave in izboljšave. Vse hipoteze imajo negativne posledice, kot so potreba po dodatnih raziskavah in vpliv na politiko organizacije.
Ključne besede: manager, vloga managerja, odgovornost managerja, vodstvene sposobnosti, inovativnost.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 213; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Vloga in pomen Gasilske zveze Slovenije pri zagotavljanju družbene odgovornosti ob poplavah: primer poplav 2023 : diplomska nalogaTina Strommer, 2024, diplomsko delo Ključne besede: družbena odgovornost, načela, odgovornost, gasilstvo, Gasilska zveza Slovenije, GZS, naravne nesreče, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2024; Ogledov: 721; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,10 MB) |
5. |
6. |
7. Varstvo podatkov in odškodninska odgovornost v okviru odprtega bančništva : magistrsko deloNina Frkovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so osrednja tema storitve odprtega bančništva ‒ to so storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jih (praviloma) nudijo t.i. tretji ponudniki plačilnih storitev. Tematika je v uvodnih poglavjih postavljena v širši kontekst, kjer je predstavljeno ozadje nastanka teh storitev, ter glede na hiter razvoj na področju trga plačil tudi nekatere inovativnerešitve na področju plačil in plačevanja. V nadaljevanju so v magistrskem delu podrobneje obravnavane storitve odprtega bančništva, to sta storitvi zagotavljanja informacij o računih in odreditve plačil, kdo jih izvaja in pod kakšnimi pogoji. Poudarek v magistrskem delu je na varstvu podatkov, zlorabi podatkov in odškodninski odgovornosti. Pri pripravi magistrskega dela so bile rabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije so definirani različni pojmi. Analiza in interpretacija sta bili rabljeni pri preučitvi pravne podlage za izvajanje storitev odprtega bančništva, pri opisu razvoja teh storitev pa zgodovinska metoda. Pri povzemanju rezultatov raziskave smo uporabili sintetično metodo ter pri navajanju citatov metodo kompilacije. Poleg omenjenih smo se poslužili še induktivnein deduktivne metode. Namen magistrskega dela je bil predstaviti storitve odprtega bančništva in v okviru tega analizirati, kako je urejeno varstvo podatkov uporabnika. Ključni cilji dela so bili poleg proučitve pravne podlage prav tako še analizirati, kako je pri teh storitvah zagotovljeno varstvo podatkov uporabnika ter kakšno pravno varnost imajo uporabniki v primeru, če do zlorabe pride. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da je varstvo podatkov v okviru različnih pravnih podlag ustrezno naslovljeno. Glede na dejstvo, da podatki o zlorabah v okviru odprtega bančništva niso javno dostopni, hkrati niso mogli biti rabljeni v magistrskem delu. Samo magistrsko delo in njegove ugotovitve dajejo ustrezne temelje za morebitne nadaljnje analize, sploh v primeru, ko/če bodo podatki na voljo.
Ključne besede: odprto bančništvo, storitev odreditve plačil, varstvo podatkov, zloraba podatkov, odškodninska odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 634; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Primerjalna analiza odškodninske odgovornosti za medicinske napakeKatja Jeršin, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zaradi težav pri ugotavljanju medicinske napake in vzročne zveze med medicinsko napako in škodo po splošnih predpisih so sodni postopki za uveljavljanje odškodnine zapleteni, dolgotrajni in povezani z znatnimi stroški za oškodovanega pacienta.
Metode: Magistrsko delo analizira in primerja v Sloveniji veljavno splošno ureditev odgovornosti,, ki se uporablja tudi za škodo, povzročeno z medicinskimi napakami, in posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju, ki so jih uvedle Danska, Francija, Finska, Norveška, Nova Zelandija in Švedska, pa tudi zakonski predlog za uvedbo takšne sheme v Sloveniji. Zaradi pogostih sprememb pravnih predpisov smo uporabljali predvsem ažurirana oziroma prečiščena besedila primarnih pravnih virov v izvirniku ali prevodu.
Rezultati: Posebne sheme nekrivdne odgovornosti za škodo pri zdravljenju zagotavljajo odškodnino za izogibno škodo na podlagi merila skrbnosti izkušenega strokovnjaka in še za taksativno določene primere škod, povezanih z zdravljenjem. Odškodnina je zaradi finančne vzdržnosti sistema omejena, postopek pred specializiranimi organi je krajši in cenejši v primerjavi s sodnim.
Razprava: Predlagani slovenski zakon o nekrivdni odgovornosti države v primeru zdravljenja povzema v glavnem rešitve, ki so skupne več ureditvam nekrivdne odgovornosti v zdravstvu v drugih državah. Pri uvajanju posebnih odškodninskih shem za področje zdravstva pa je treba upoštevati tudi gospodarsko razvitost države, raven izdatkov za zdravstvo in splošne zmogljivosti zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Odškodninska odgovornost, medicinska napaka, nekrivdni odškodninski sistem.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 826; Prenosov: 29
Celotno besedilo (924,05 KB) |
9. Državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaAnka Mohorič Kenda, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji so predstavljene pravne podlage, na katerih je utemeljena državna ureditev sodnega varstva pravic v zdravstvu in kritični pogled na normativno ureditev. Izpostavljene so ugotovljene pomanjkljivosti uresničevanja pravic pacientov in pojasnjen je njihov pomen pri uresničevanju sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji. V okviru vsebinske utemeljitve ureditve sodnega varstva pravic v zdravstvu v Republiki Sloveniji so oblikovana merila za ravnanje v postopkih odločanja o neposlovni odškodninski odgovornosti in utemeljeni mehanizmi za varovanje pravic pacientov. Postavljena so izhodišča za določanje meril za vzpostavitev odgovornosti v zdravstvu. Pričujoča disertacija ponuja drugačen pogled k pomenu pravičnega zadoščenja v zdravstvu, kar izhaja iz pregleda številnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije in nacionalnih sodišč Republike Slovenije. Razpravlja o razumevanju instituta pravičnega zadoščenja, kadar je oškodovanec žrtev kršitve pravic po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in njenih protokolih ter upravičen do pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Uresničevanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne zagotavlja posebnih zakonskih določb, na podlagi katerih bi pacient, ki je prizadet v svojih pravicah, lahko uveljavljal pravico do pravičnega zadoščenja na podlagi 41. člena EKČP. Kar pa ne pomeni, da pravno priznana pravica do sojenja v razumnem roku v našem pravnem redu ni urejena. Zastavlja se zgolj vprašanje, ali je pravno urejena v zadostni meri. Iz raziskovalnih ugotovitev te disertacije izhaja, da obstoječa pravna ureditev v Republiki Sloveniji v celoti ne zagotavlja učinkovitega sredstva za uresničevanje sodnega varstva pravic pacientov. Le-to ni zagotovljeno v času trajanja kršitve in vse do odprave njenih posledic.
Ključne besede: pravica do sodnega varstva v zdravstvu, pravično zadoščenje, nepremoženjska škoda, merila nepremoženjske škode, žrtev v zdravstvu, odgovornost za zdravniške napake
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2024; Ogledov: 869; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,29 MB) |
10. Odgovornost Evropske centralne banke v luči sodnega prava EU : primerjalni vidikTeja Križan, 2024, magistrsko delo Opis: Evropska centralna banka na podlagi podeljenih pristojnosti oblikuje in izvršuje monetarno politiko, ki obsega različne ukrepe centralne banke, s katerimi naslavlja makrobonitetno stabilnost evropskega območja. Poleg monetarne politike ECB nad bančnimi institucijami izvaja bonitetni nadzor, s pomočjo katerega obvladuje tveganja, ki jih zadevna institucija lahko predstavlja za finančno-ekonomski prostor EU. ECB nosi ključno vlogo in odgovornost pri razvoju EU. Magistrsko delo posledično odgovarja na vprašanje obstoja in obsega (ne)odgovornosti ECB skozi prizmo sodne prakse Sodišča Evropske unije. (Ne)odgovornost je predmet analize skozi obravnavo primarnega in sekundarnega prava Evropske unije, relevantne sodne prakse Sodišča Evropske unije in strokovne literature, pri čemer delo uporablja deskriptivno, normativno in analitično metodo, nadalje tudi zgodovinsko in komparativno metodo in nazadnje še induktivno metodo in metodo sinteze. Zaradi vseobsegajočega vpliva monetarne politike je tema (ne)odgovornosti ECB najmanj pomembna, če ne vitalna. Primarno magistrsko delo opredeljuje pravno (ne)odgovornost ECB. Izvedeno raziskuje še, kakšna je vloga ter kako vpliva sodna praksa Sodišča Evropske unije na status in odgovornost ECB, kateri so vzroki za zadržano presojo Sodišča v zadevah, povezanih z mandatom ECB, in hkrati ali je takšna presoja upravičena, kakšen je pomen Protokola št. 7 za odgovornost ECB in Unijo nasploh in ali takšen trend nujno vodi v spreminjanje narave EU in s tem njenih temeljnih pogodb. Glede na namen, zastavljene cilje ter hipoteze delo omogoča opredelitev pojma odgovornosti ECB ter ga napolnjuje z dejansko vsebino. Dodatno, magistrsko delo jasno opredeljuje, kakšni so vloga Sodišča Evropske unije in njegov vpliv ter njegova dopustnost na vlogo in odgovornost ECB. Magistrsko delo pojasnjuje sicer ozko strokovno področje, ki do sedaj v slovenskem jeziku ni bilo analizirano na enem mestu na način, da se s tem lahko seznani ne le strokovna, temveč tudi laična javnost. Ob tem delo ostaja omejeno na pravne vidike odgovornosti in ne obravnava finančno-ekonomskih stališč, ki so pri iskanju odgovora na vprašanje (ne)odgovornosti Evropske centralne banke enako pomembna.
Ključne besede: Evropska centralna banka, odgovornost, bonitetni nadzor, Sodišče Evropske unije, monetarna politika
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2024; Ogledov: 1008; Prenosov: 52
Celotno besedilo (838,58 KB) |
