1. Lastnosti sodobnih programov za obdelavo digitalnih fotografij in njihova uporaba v odločitvenem sistemu za izbiro programaAndreja Petrovič, 2009 Opis: V magistrski nalogi govorim o lastnostih sodobnih programov za obdelavo digitalnih fotografij in njihovi uporabi v odločitvenem modelu za izbiro programa. Pojasnila sem osnovne pojme, povezane s fotografijo, povzela sem zgodovino fotografije in razloţila formate digitalnih fotografij.
Opisala sem sodobne tehnologije, ki jih potrebujemo za obdelovanje digitalnih fotografij in predstavila pomen strojne in programske opreme za obdelovanje digitalnih fotografij. Ocenila sem nekatere lastnosti izbranih programov za obdelovanje digitalnih fotografij.
Opravila sem anketno raziskavo med različnimi tipi fotografov, s katero sem dobila podatke o uporabi programov za obdelovanje digitalnih fotografij, ki so mi pomagali pri zasnovi in izvedbi odločitvenega modela za izbor programa za različne profile uporabnikov. Odločitveni model je pokazal, da so za različne tipe fotografov primerni različni programi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fotografija, digitalna fotografija, računalniški programi, slikovni formati, orodja za obdelavo, večparametersko odločanje
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 419; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (2,24 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Otrokova avtonomija in varstvo njegovih pravic pri medicinskih posegihAnita Goršek, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtonomija, otroci, človekove pravice, zdravstveni posegi, odločanje, transfuzija, transplantacija, evtanazija, obrezovanje, cepljenje, raziskave, disertacije
Objavljeno: 18.12.2017; Ogledov: 710; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,59 MB) |
6. |
7. Problematika "predhodnih vprašanj" pred sodiščem EU v LuksemburguVanessa Marcola, 2016 Opis: Postopek predhodnega odločanja je nedvomno eden izmed temeljnih gradnikov delovanja Evropske unije, saj z dialogom med avtonomnimi pravnimi redi držav članic in pravnim redom Evropske unije skrbi za enotno uporabo in razlago prava in s tem omogoča doseganje ciljev evropske integracije.V prvem delu diplomskega dela je predstavljena teoretična analiza razmerja med pravom Unije in nacionalnim pravnim redom držav članic, sledi ji analiza vloge nacionalnega sodnika v EU ter pomen in namen postopka predhodnega odločanja. V nadaljevanju so predstavljene nekatere postopkovne posebnosti in pravila glede uporabe instituta predhodnega odločanja. Predstavljena je razlika med pravico in dolžnostjo uporabe instituta predhodnega odločanja ter negativne posledice, ki zadenejo državo, ki ne sproži referenčnega vprašanja, čeprav bi ga morala. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni še učinki odločbe sodišča EU,s katero slednje odgovori na referenčno vprašanje.Veliko postopkovnih pravil oziroma njihovih izjem ni določenih s pozitivno zakonodajo, temveč so se oblikovala s pomočjo sodne prakse Sodišča EU. Tako tudi za postopek predhodnega odločanja veljajo določene izjeme glede pravice in dolžnosti uporabe instituta. Razpršenost pravil in velik vpliv sodne prakse lahko štejemo za eno večjih ovir pri soočanju nacionalnih sodnikov z uporabo instituta predhodnega odločanja, predvsem tistih, ki izhajajo iz mlajših držav članic in prava EU niso toliko vešči. Navedeno lahko predstavlja velik problem v smislu zagotavljanja pravne varnosti in kršenja temeljnih pravic državljanov EU. Poleg tega nacionalnemu sodišču, ki opusti dolžnost uporabe instituta predhodnega odločanja,grozijo različne negativne sankcije.Čisto na koncu diplomskega dela je predstavljena uporaba instituta predhodnega odločanja s strani slovenskih sodišč. Slovenija je do konca leta 2016 vložila skupaj 16 referenčnih vprašanj, od tega dve s predlogom za obravnavanje po nujnem postopku. Največ predlogov je bilo Sodišču EU posredovanih na podlagi tretjega odstavka 267. člena PDEU, kar jasno kaže, da nacionalna sodišča,vsaj sodišča nižje instance,niso naklonjena uporabi instituta predhodnega odločanja. Enak trend lahko zasledimo pri vseh mlajših državah članicah. Elementov, ki vplivajo na aktivnost nacionalnih sodišč pri sprožanju predhodnih vprašanj,je veliko in niso vsi v enaki meri izraženi v vseh državah članicah, zato je odnos med njimi in številom postavljenih predhodnih vprašanj težko dokazati. Vsekakor pa je treba predstavljene elemente ozavestiti in njihov vpliv kar se da omejiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enotna razlaga prava, predhodno odločanje, Evropska Unija
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. |
9. |
10. Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unijeNeža Čop, 2017 Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 771; Prenosov: 90
Celotno besedilo (741,02 KB) |
