1. Vpliv kronične pelvične bolečine na kakovost življenja ženskUrša Bartol, Bojana Pinter, Suzana Mlinar, 2025, pregledni znanstveni članek Ključne besede: kronična bolečina, kronična medenična bolečina, vplivi, ženske, kakovost življenja, telesno zdravje, duševno zdravje, medosebni odnosi, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, celostna zdravstvena oskrba
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 47; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (422,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 117; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,37 MB) |
4. Vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnaveKlara Zadrgal, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Medosebni odnosi v timu in z njimi povezana kakovostna komunikacija lahko vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Nekakovostni in slabi medosebni odnosi nemalokrat vodijo v konflikte, stres zaposlenih in slabšo kakovost oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti vpliv medosebnih odnosov v timu na kakovost zdravstvene obravnave v izbrani kliniki, ki ostaja neimenovana.
Metoda: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo spletnega anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 91 zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke smo zbirali s pomočjo strukturiranega vprašalnika in jih analizirali s statističnim programom IBM SPSS. Analiza je zajemala opisno statistiko, Pearsonov koeficient povezanosti ter regresijske metode.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kakovostni medosebni odnosi in dobra komunikacija v timu ter z vodjo pozitivno vplivajo na kakovost obravnave pacientov. Izpostavljeni so bili nekateri negativni dejavniki, in sicer preobremenjenost zaposlenih, pomanjkanje kadra ter neenake možnosti izobraževanja med zaposlenimi, kar škodi medosebnim odnosom in komunikaciji v timu.
Razprava: Raziskava potrjuje pomen medosebnih odnosov ter komunikacije v timu za kakovostno obravnavo. Ukrepi, kot so krepitev vodenja, izboljšanje komunikacije, ustvarjanje spodbudnega in varnega delovnega okolja, so ključni za večje zadovoljstvo zaposlenih in kvalitetno oskrbo končnih uporabnikov, pacientov. Za celostno razumevanje problematike predlagamo nadaljnje raziskave na širšem vzorcu zaposlenih.
Ključne besede: Medosebni odnosi, komunikacija, tim, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena nega, pacient, kakovost zdravstvene obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 128; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,33 MB) |
5. |
6. Povezanost psihosocialnega razvoja in kakovosti partnerskih odnosov ter pomen življenjskega zadovoljstvaJanja Bricman, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo eno izmed osrednjih področij človekovega življenja. Odnosi so tesno povezani z občutkom varnosti, podpore in osebnim izpolnjenjem. V magistrski nalogi obravnavamo povezavo med uspešnostjo razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovostjo partnerskih odnosov in zadovoljstvom z življenjem.
Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 112 odraslih posameznikov, ki so bili v partnerskem odnosu. Podatke smo pridobili s pomočjo standardiziranih anketnih vprašalnikov za ocenjevanje uspešnosti razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovosti partnerskega odnosa in zadovoljstva z življenjem (SWLS). Rezultati korelacij Spearmanovih (v enem primeru Pearsonove) so pokazali, da je uspešno razreševanje vseh šestih stadijev pozitivno povezano z zaznano oporo partnerja in globino odnosa ter negativno povezano s pogostostjo konfliktov. Najmočnejše povezave so bile zaznane pri stadiju temeljnega zaupanja in identitete. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da življenjsko zadovoljstvo pozitivno korelira z višjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava zato prinaša vpogled v to, kako zgodnje in kasnejše razvojne izkušnje vplivajo na kakovost intimnih partnerskih odnosov v odraslosti.
Ugotovitve potrjujejo pomembnost psihosocialnega razvoja za razumevanje kakovosti partnerskih odnosov in življenjskega zadovoljstva. Prispevajo tako k teoretičnim spoznanjem razvojne psihologije kot tudi k praktičnim usmeritvam za svetovalno in terapevtsko delo s pari ter k preventivnim programom, ki poudarjajo pomen zgodnjih razvojnih izkušenj za kasnejše življenje.
Ključne besede: psihosocialni razvoj, Eriksonova teorija, partnerski odnosi, življenjsko zadovoljstvo, opora partnerja, konflikti, intimnost.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 401; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,38 MB) |
7. |
8. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 577; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,59 MB) |
9. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na geopolitične razmere v letu 2023 : magistrsko deloMario Stubičar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv rusko-ukrajinske vojne, ki se je začela 24. februarja 2022, na globalne geopolitične razmere do konca leta 2023. Vojna je analizirana kot ključna geopolitična prelomnica, ki ni zgolj poglobila varnostnih dilem, temveč je sprožila tudi pomembne spremembe v mednarodnih zavezništvih, strateških usmeritvah držav ter energetskih in gospodarskih politikah. Osrednji analitični okvir predstavlja uporaba klasičnih in sodobnih geopolitičnih teorij, ki omogočajo strukturirano razumevanje sprememb v svetovnem redu. Raziskava odgovarja na tri osrednja raziskovalna vprašanja: kako temeljni koncepti geopolitike pojasnjujejo vpliv vojne na mednarodne odnose; na kakšen način je vojna preoblikovala geopolitične razmere v letu 2023 in kako se je vloga Rusije zaradi vojne spremenila v okviru globalnega reda. Poudarjena je tudi vloga ključnih akterjev, kot so ZDA, Kitajska, Evropska unija, NATO in nevtralne države, ter njihov odziv na konflikt. V metodološkem smislu delo temelji na zgodovinski, opisni, normativni in razlagalni metodi ter deduktivnem sklepanju, kar omogoča poglobljeno analizo političnih, gospodarskih in varnostnih vidikov konflikta. Posebna pozornost je namenjena posledicam vojne za prihodnji razvoj mednarodnega sistema, pri čemer raziskava ugotavlja, da vojna spodbuja prehod iz liberalnega v multipolarni svetovni red. Zaključki magistrskega dela ponujajo pomemben prispevek k razumevanju sodobne geopolitične dinamike ter predstavljajo teoretsko in empirično osnovo za nadaljnje raziskovanje globalnih varnostnih izzivov v kontekstu oboroženih konfliktov.
Ključne besede: rusko-ukrajinska vojna, geopolitika, mednarodni odnosi, NATO, varnostna arhitektura, multipolarni svetovni red, države
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 558; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,19 MB) |
10. |
