Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti : magistrsko delo
Eva Robida, 2023, magistrsko delo

Opis: Koncept trajnosti v vesolju se morda na prvi pogled zdi nenavaden. Navsezadnje se vesolje pogosto obravnava kot ogromen, prazen prostor brez življenja in naravnih virov. Vendar pa naše dejavnosti v vesolju, vključno z nameščanjem satelitov, vesoljskim turizmom in prihodnjimi načrti za morebitno kolonizacijo, predstavljajo potencialna tveganja za občutljivo ravnovesje tega zunajzemeljskega okolja. Koncept trajnostnega razvoja še nikoli ni bil izrecno razširjen na vesolje, po drugi strani pa vesolje nikoli ni bilo izključeno iz njegovega področja uporabe. V magistrskem delu je obravnavana pravna ureditev trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti. Prikazan je zgodovinski razvoj vesoljske dobe in obstoječa pravna ureditev prava vesolja. Osrednje poglavje je namenjeno konceptu trajnosti ter njegovi razširitvi na vesoljske dejavnosti, pri čemer je podrobneje predstavljena obstoječa pravna ureditev trajnosti vesolja oziroma pomanjkanje le-te. Preučena je tudi povezava med Agendo 2030 za trajnostni razvoj in vesoljem. Delo analizira, kako se lahko cilji Agende 2030, kot so boj proti podnebnim spremembam, trajnostna industrija in vzdržno upravljanje z viri, uresničijo s pomočjo vesoljske tehnologije. Nazadnje je obravnavan tudi pravni in okoljevarstveni vidik vesoljskega turizma. Raziskuje se, kako je ta oblika vesoljske dejavnosti pravno (ne)urejena ter kakšni so okoljevarstveni vidiki, ki jih je treba upoštevati. Namen tega dela je osvetliti problem odsotnosti zavezujoče pravne ureditve trajnostnega izvajanja vesoljskih dejavnosti ter poudariti, da bi bilo sprejetje ustrezne zakonodaje bolj podobno naravnemu razvoju obstoječega pravnega sistema kot revolucionarni spremembi. Uvedba vrednot, ki jih nosi koncept trajnostnega razvoja, bi lahko bila rešitev za nekatere sistemske težave vesoljskega prava, zlasti njegovega dela, ki se nanaša na varstvo vesolja pred vesoljskimi odpadki.
Ključne besede: vesoljsko pravo, trajnostni razvoj, vesoljske dejavnosti, vesoljski odpadki, LTS smernice, Artemis Accords, Agenda 2030, vesoljski turizem
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
3.
4.
5.
Vzpostavitev vitke organizacije v podjetju X : diplomska naloga
Matej Rovtar, 2022, diplomsko delo

Ključne besede: Kaizen, Kanban, metoda 5S, odpadki, vitka organizacija, optimizacija
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2022; Ogledov: 814; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
7.
8.
Skupna okoljska politika Evropske unije : analiza odnosov med akterji na primeru ravnanja z odpadki
Tajda Koncut, 2011, diplomsko delo

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 2050; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (994,83 KB)

9.
Vloga zaposlenih pri uspešnem delovanju sistema ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v domu starejših občanov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnje
Ksenja Jug, 2016, magistrsko delo

Opis: Zaradi neusklajene zakonodaje na področju ravnanja z zdravstvenimi odpadki so se v domovih starejših občanov pojavile težave pri ločevanju odpadkov iz zdravstva. Mnoge znanstvene raziskave kažejo, da ključni problem ravnanja z odpadki iz zdravstva nastane že pri ločenem zbiranju. Zato je Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ki zastopa interese izvajalcev institucionalnega varstva starejših, pripravila navodila za ravnanje z zdravstvenimi odpadki. Namen raziskave je preveriti, kako so se ta navodila implementirala v posamezno domsko okolje. V prvem delu magistrske naloge je opisan problem, ki ga imajo domovi starejših občanov na področju ravnanja z odpadki iz zdravstva zaradi različnega razumevanja zakonodaje in strokovnih smernic. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne in primerjalne študije opisali vlogo zaposlenih v zdravstveni negi pri izvajanju »novih« skupnih navodil za ravnanje z zdravstvenimi odpadki in dejavnike, ki vplivajo na pravilno ali nepravilno ravnanje z njimi. Proučili smo vzorce podobnosti in raznolikosti sistema ločevanja odpadkov, ki nastanejo v procesu zdravstvene nege in oskrbe na petih preučevanih domovih starejših občanov iz različnih delov Slovenije. Zanimalo nas je, katere so glavne značilnosti uspešnega sistema ločevanja odpadkov, nastalih pri izvajanju zdravstvene nege stanovalcev v domovih starejših občanov, in prišli do zaključka, da so glavni »krivci« za vedenje zaposlenih slaba organizacijska kultura domov starejših občanov, dvoumna zakonodaja, nezadostno znanje zaposlenih, slabo sprejemanje odgovornosti vpletenih v sistemu ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri izvajanju zdravstvene nege ter nejasna navodila. S pripravo novega paradigmatskega modela, ki je bil pripravljen na podlagi naših ugotovitev in razumevanja raziskane problematike, se lahko pripravijo smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki v zdravstveni dejavnosti in priporočila za pripravo predpisov, ki bi predvidoma obsegali predvsem natančno definicijo in klasifikacijo odpadkov tudi v socialno varstvenih zavodih.
Ključne besede: domovi za starejše, odpadki, zdravstvo, ločevanje odpadkov, zaposleni, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1174; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

10.
Regulativni okvir določanja cen komunalnih storitev ravnanja z odpadki po načelu "plačaj, kolikor odložiš" - PAYT in njegov vpliv na ločeno zbiranje odpadkov
Valerija Majcenovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se na področju ravnanja z odpadki srečujemo z velikimi težavami. Največja težava je vsekakor naraščajoča količina zbranih odpadkov, za katere nimamo ustrezne rešitve pri gospodarjenju z njimi. Druga velika težava je v določanju cene storitev ravnanja z odpadki. To področje ureja trenutno veljavna Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pri uporabnikih sproža nemalokrat kritik in nejevolje, saj uporabniki komunalnih storitev ne zaupajo v stroškovno racionalnost komunalnih podjetij. Vedno pogosteje je prisotna želja, da bi se cene storitev ravnanja z odpadki določale na podlagi dejansko odloženih odpadkov, ki jih ustvari vsak posameznik. S tem bi bili uporabniki tudi motivirani za striktno ločevanje odpadkov na samem izvoru, s čimer bi imeli možnost vplivati na višino cene, ki bi jo plačali za storitve, prav tako pa bi na ta način prispevali k ohranjanju okolja. V magistrskem delu odgovarjamo predvsem na vprašanje, kako so uporabniki zadovoljni z obstoječim sistemom določanja cen storitev ravnanja z odpadki, ali menijo, da bi bil način določanja cen po sistemu »plačaj, kolikor odložiš« zanje pravičnejši in ustreznejši in ali bi bili pripravljeni odložene odpadke striktno ločevati, če bi s tem lahko vplivali na svoje stroške. V pričujočem magistrskem delu iščemo tudi, katere nove storitve bi bile za uporabnike najbolj zaželene, saj se komunalna podjetja zavedajo vedno večjega zahtevanega standarda s strani uporabnikov.
Ključne besede: gospodarska javna služba, odpadki, ravnanje z odpadki, cene v komunalni dejavnosti, trajnostni razvoj, sistem »plačaj, kolikor odložiš«, posebne storitve
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2021; Ogledov: 1545; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 1.07 sek.
Na vrh