Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacija
Nataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

2.
Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krvi
Jasmina Ivanković, 2023, ni določena

Opis: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Ključne besede: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Objavljeno v ReVIS: 06.10.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Odvzem otrok po Družinskem zakoniku : diplomsko delo
Martina Plejnšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam ukrep za varstvo koristi otroka, in sicer odvzem otroka. Starši so tisti, ki so v prvi vrsti dolžni in upravičeni poskrbeti za otrokove pravice ter koristi. Šele takrat, ko ti svoje starševske obveznosti ne izvajajo v otrokovo korist, je država dolžna poseči v družinsko razmerje. Ukrepi za varstvo koristi otroka niso namenjeni kaznovanju staršev, ampak zaščiti koristi otroka. Odvzem otroka izreče sodišče, ko je otrok v družini tako ogrožen, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Je eden hujših ukrepov za varstvo koristi otroka, saj se otroka izloči iz družine, ki bi mu morala predstavljati varno zatočišče in izhodišče za raziskovanje zunanjega sveta. Gre za zelo močen poseg v razmerje med starši in otrokom, ki za vedno pusti posledice na otrokovem duševnem zdravju. Namen diplomske naloge je temeljito predstaviti ukrep odvzema otroka. Delo obsega tudi predstavitev Protokola priporočenega ravnanja v primeru, ko se izvrši odločba o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo, ki ga je v sodelovanju z drugimi institucijami, zaradi zahtevnosti postopka o odvzemu otroka, sprejelo Vrhovno sodišče RS in obravnavo škodljivih posledic na duševnem zdravju otroka, ki jih pusti sama izvršitev ukrepa.
Ključne besede: odvzem otroka, otrok, ukrep za varstvo koristi otroka, slabosti izvršbe, posledice odvzema otroka
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 0

4.
5.
6.
Odvzem otroka staršem : diplomsko delo
Sara Virt, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1206; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

7.
Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristi : magistrsko delo
Medina Radončič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Ključne besede: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1449; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1016,70 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh