1. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAndreja Friškovec, 2023, magistrsko delo Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1062; Prenosov: 85 Celotno besedilo (2,05 MB) |
2. Ekološki vidik zasebne lastnine : magistrsko deloMatic Rijavec, 2021, magistrsko delo Opis: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav. Ključne besede: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 2328; Prenosov: 110 Celotno besedilo (830,06 KB) |
3. Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti : diplomsko deloMaja Matičič, 2020, diplomsko delo Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin. Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1529; Prenosov: 112 Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. |