Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost dela varuha človekovih pravic
Maša Miklavčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, varuh človekovih pravic, pristojnosti, kršitev, omejevanje
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 3017; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
3.
4.
5.
Prosti pretok delovne sile v Evropski uniji
Dino Vran, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2810; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

6.
Vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost
Martin Hrup, 2020

Opis: Jedrska energija predstavlja vir koristi za človeka, hkrati pa tudi izjemno nevarnost, v ko ni uporabljena v miroljubne namene. Iz tega razloga je izjemnega pomena regulacija uporabe jedrske energije ter vzpostavitev mehanizmov, ki omogočajo učinkovit nadzor nad uporabo jedrskega materiala. Takšna regulacija pa neizogibno trči ob državno suverenost. Države so prisiljene v samoomejevanje izvrševanja suverenih pravic, da bi dosegle osnovna cilja regulacije % enakopravno izkoriščanje jedrske energije in kolektivno varnost. Metode pravne razlage so uporabljene za analizo mednarodnih pogodb, zgodovinska metoda za predstavitev razvoja jedrskega prava. Logične metode so uporabljene za identifikacijo pravic, ki državi pripadajo kot suvereni entiteti. Metodi analize in sinteze sta uporabljeni za predstavitev suverenosti in jedrskega prava ter iskanje vzorcev poseganja jedrskega prava v suverenost. Metodi indukcije in dedukcije sta uporabljeni za analizo splošnega vpliva mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in analizo vplivov na suverenost Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost. Rezultati raziskave pokažejo, da mednarodno jedrsko pravo posega v državno suverenost, da je rezultat samoomejevanja držav, predvsem z namenom zagotavljanja kolektivne varnosti, in da med drugim posega v nekatere temeljne pravice države. Magistrsko delo ponuja nov, bolj celovit pogled na vpliv mednarodnega jedrskega prava na državno suverenost in predstavlja uporaben prispevek k teoriji. Analizo je bilo potrebno omejiti na izbrane pravne vire, vendar kljub temu zajema vsa temeljna področja jedrskega prava % jedrsko varnost, pomoč v primeru jedrske nesreče in izmenjavo informacij, odgovornost za jedrsko škodo in preprečevanje proliferacije jedrskega orožja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: suverenost, omejevanje suverenosti, mednarodno pravo, jedrsko pravo, jedrska energija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1586; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

7.
Praviri ustavnosti
Klemen Gabršček, 2021

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Praviri ustavnosti« se ukvarja z identifikacijo tistih značilnosti najzgodnejših pravnih virov, zaradi katerih lahko o teh virih lahko govorimo tudi kot o najzgodnejših ustavnih (pra)dokumentih, pri čemer je definicija ustave široka, saj jo razumemo kot vsak dokument, ki služi omejevanju (samo)volje oblasti. Pri delu sta uporabljeni metoda jezikovne analize ter metoda primerjave virov. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da že najzgodnejši pravni viri služijo omejevanju oblasti ter vsaj rudimentarnemu zagotavljanju načela enakosti pred zakonom. Sekundarno pa gre ugotoviti, da ti pravni dokumenti poznajo institute, ki so po svojem bistvu in namenu presenetljivo moderni. Očitno je namreč, da so pravno in politično gledano vse civilizacije postavljene pred isto težavo – kako omejiti moč nosilcev oblasti in zagotoviti, da ne prihaja do zlorab. Magistrsko delo je uporabno kot izhodišče za poglobljeno raziskovanje posameznega pravnega obdobja, saj zaradi svoje širine onemogoča podrobnejši pregled posameznega obdobja. Slednje je tudi omejitev magistrskega dela, saj je časovna razpršenost narekovala izbiranje pravnih virov, kar nujno pomeni, da izpadejo nekateri manj znani, a zato ne manj zanimivi in vplivni pravni viri.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavni viri, človekove pravice, sodna zaščita, nadzor nad oblastjo, omejevanje oblasti
Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Kršenje ali zgolj omejevanje človekovih pravic v pandemiji
Nina Umek, 2022

Opis: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh