Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki nadomestnega materinstva
Ana-Marija Vuković, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravo, družinsko pravo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 3464; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
3.
Pravice zarodka
Nežka Kralj, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, pravice zarodka, oploditev z biomedicinsko pomočjo, embrionalne matične celice
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 3436; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
5.
Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije
Eva Marina Vukosavljević, 2020

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1538; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (420,88 KB)

6.
Pravica samskih žensk do umetne oploditve
Erika Delia, 2021

Opis: V magistrskem delu obravnavamo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo ter z zakonodajo s tega področja, s poudarkom na pravici samskih žensk do zadevnih postopkov. Uvodoma predstavimo zgodovinski razvoj postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako pri nas kot na splošno. Ravno tako predelamo zgodovinski razvoj zakonodaje s tega področja, oziroma pravic do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako na mednarodnem področju kot pri nas. V nadaljevanju predstavimo postopke znotrajtelesne in zunajtelesne oploditve in se osredotočimo na postopke primerne za samske ženske. Nato analiziramo aktualno zakonodajo držav članic Evropske unije v povezavi s pravico samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in jo v okviru primerjalne metode, primerjamo s slovensko zakonodajo s tega področja. Pri analizi razvoja reproduktivnih tehnologih oziroma samih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ugotovimo, da je Slovenija v koraku z ostalimi članicami Evropske unije. Pri analizi zakonodaje oziroma pravice samskih žensk do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, pa ugotovimo da v Sloveniji samske ženske navedene pravice nimajo, kar je v nasprotju z večino držav članic Evropske unije. S pomočjo predstavitve sodne prakse predstavimo delček problematike, s katero se, zaradi različnih pravnih ureditev v državah članicah Evropske unije, le te ukvarjajo in jo obravnavajo. Na kratko izpostavimo nekatera moralno-etična vprašanja, s katerimi se danes, predvsem pri nas, spopada reproduktivna medicina.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: reproduktivna medicina, oploditev z biomedicinsko pomočjo, pravice samskih žensk do oploditve, zunajtelesna oploditev, pravna ureditev postopkov OBMP
Objavljeno: 29.12.2021; Ogledov: 1189; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

7.
Zdravljenje neplodnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Sloveniji in EU
Nina Kržič, 2021

Opis: V diplomskem delu najprej obravnavam zgodovinski razvoj oploditev z biomedicinsko pomočjo, nato pojasnim pojem neplodnosti ter najpogostejše vzroke za le-to. Nadalje analiziram krog upravičencev do oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dovoljene postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih imajo na voljo upravičenci do OBMP v Republiki Sloveniji. Ker so primeri, kjer pari poiščejo pomoč v tujini v porastu, prikažem tudi urejenost postopkov OBMP v nekaterih drugih evropskih državah. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, primerjalna metoda, ter pri opisu razvoja postopka OBMP zgodovinska metoda dela. Namen diplomske naloge je, da ovrednotim slovensko pravno ureditev OBMP in problematiko, s katero se srečujemo na tem področju ter prikažem na katere evropske države se lahko pari ali posamezniki zanesejo, kadar za njih v Sloveniji ne obstaja rešitve ali pa je ta rešitev časovno preveč odmaknjena. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali Slovenija spada med države z majhnim krogom upravičenj in ali je Slovenija konkurenčna na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo glede na ostale evropske države. Z diplomsko nalogo želim, da bo ta v pomoč vsaj nekaj parom, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami in jim tako olajšam pot pri raziskovanju in jim z zbranimi podatki pomagam pri tako težki življenjski izkušnji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, evropski pravni vidiki OBMP, izvajalci postopkov OBMP
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 1183; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (418,05 KB)

8.
Ureditev starostne meje pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
Simona Legenič, 2022

Opis: Neplodnost je vse pogostejša, še posebej, ker se številni pari odločajo za otroke pozneje v življenju. Opredeljena je kot stanje, ko po enem letu poskusov zanositve ženska še vedno ne more zanositi. Pri ženskah, starejših od 35 let, je ta doba pol leta. Delež žensk, ki ne morejo zanositi, se z njihovo starostjo viša, ne glede na to, ali gre za spontane nosečnosti ali nosečnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Prav tako pa na uspešnost zanositve vpliva tudi starost moškega. Vse več parov ima težave z zanositvijo in vse več je takšnih, ki so vključeni v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Uspešnost teh postopkov se z razvojem medicine povečuje, vendar pa se močno zmanjša s starostjo ženske. Po 40. letu starosti ženske se plodnost zmanjša kar za 95 %. Področje oploditve z biomedicinsko pomočjo je treba zelo dobro regulirati in nadzorovati, saj je lahko podvrženo možnosti hudih zlorab. Namen magistrskega dela je proučiti problematiko neplodnosti z vidika starostne meje. S pomočjo metode analize smo preučili domačo in tujo literaturo glede oploditve z biomedicinsko pomočjo in vpliva starosti. Z deskriptivno metodo smo opisovali pojme,kot sta neplodnost in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Pomembna je tudi primerjalnopravna metoda, s pomočjo katere smo preučili tuje ureditve obravnavanega področja. Izvedli smo intervju s priznanim strokovnjakom na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Evropi je zdravljenje neplodnosti s temi postopki v večini držav zakonsko urejeno, vendar se pogoji oziroma omejitve razlikujejo. Večina držav določa najvišjo starost ženske za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se giblje od 42, kot na primer Hrvaška, pa vse do 51 let za Bolgarijo. Nekaj držav je starostni pogoj uredilo z zakoni, druge s pravilniki oziroma smernicami. Večina držav – podobno kot Slovenija – v zakonu opredeljuje pogoj, da mora biti ženska v starosti primerni za rojevanje. Menimo, da je obstoječa slovenska ureditev ustrezna in ženskam ne omejuje pravic do postopkov oploditve. Tak način zajema širok izbor upravičenk in jih zakon ne omejuje z leti. Res pa je, da je za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo potrebno zdravo stanje reproduktivnega sistema vsake posameznice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zakonska ureditev, upravičenci, vpliv starosti
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (832,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh