Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bistvene podobnosti in razlike pravnih poslov o delitvi premoženja : magistrsko delo
Anja Rebec, 2023, magistrsko delo

Opis: Pri razdelitvi premoženja se pogosto pojavijo vprašanja glede sklenitve ustreznih pravnih poslov. Družinska trenja ali nesoglasja lahko vplivajo na odločitev, ali razdeliti premoženje med dediče oz. tretje osebe, s katerimi stranke niso v sorodu, za časa njihovega življenja ali za primer njihove smrti. Zaradi zaupanja med družinskimi člani se pogosto ne zapišejo pravni posli, kar lahko povzroči težave v zapuščinskem postopku, zato je seznanitev z različnimi pravnimi posli, kot so darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju in oporoka, zelo dobrodošla, da bi lahko pravilno uredili prenos premoženja. Za zagotovitev pravičnega in nemotenega razdeljevanja premoženja je ključno, da se seznanimo z vsemi pravnimi možnostmi, prednostmi in slabostmi posameznih pravnih poslov ter njihovimi davčnimi posledicami, kar je podrobneje zapisano v magistrskem delu. Ker je vsaka družinska situacija edinstvena, je treba premišljeno razmisliti o različnih možnostih in izbrati pravni posel, ki najbolj ustreza željam vseh vpletenih strank. Namen tega dela je strnjeno prikazati podrobnosti in razlike med pravnimi posli o delitvi premoženja, na podlagi česar se lahko izognemo morebitnim zapletom in konfliktom med dediči ter poskrbimo za mirno prehajanje premoženja na naslednje generacije.
Ključne besede: darilna pogodba, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, oporoka
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 790; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (427,64 KB)

2.
Oporoka in oporočna sposobnost v Republiki Sloveniji – sodobni izzivi in dileme : magistrsko delo
Fadil Trožić, 2022, magistrsko delo

Opis: Oporoka (lat. testamentum) velja kot strogo oblikovan, preklicen enostranski pravni posel, na podlagi katerega oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Sama oporoka je lahko napisana v obliki oporoke, kar pripada oporočnemu dedovanju. V primeru neobstoja oporoke ali njene neveljavnosti velja dedovanje po zakonu. Poznamo več vrst oporok, in sicer lastnoročno oporoko, pisno oporoko pred pričami, sodno oporoko, mednarodno oporoko, notarsko oporoko in ustno oporoko. Po pripravi oporoke je oporočitelj dolžan poskrbeti tudi za njeno hrambo. Če oporoke ni ali se po smrti zapustnika ne najde, sledi dedovanje po zakonu. Zakoniti dediči dedujejo po dednih redih, dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. Oporočna sposobnost je posebna pravna sposobnost izraziti svojo poslednjo voljo in s tem napraviti oporoko, jo spremeniti ali preklicati. Oporočno sposoben je vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je v trenutku sestave oporoke sposoben za razsojanje. V primeru, ko nekdo izpodbija razsodnost zapustnika v času izjave poslednje volje, mora to tudi dokazati. Če zapustnik v času, ko je napravil oporoko, ni bil oporočno sposoben, je oporoka neveljavna. Do izpodbijanja je v določenem roku upravičen vsak sodedič. Ob izključitvi iz oporoke postanejo zakoniti dediči nujni dediči, ki jim pripada ½ deleža, ki bi jim pripadal, če bi dedovali po zakonu, npr. če bi dedič dedoval 1/3, deduje kot nujni dedič 1/6 (tj. ½ od 1/3).
Ključne besede: oporoka, dedovanje po zakonu, oporočno dedovanje, nujni dedič, oporočna sposobnost, sodedič, hramba oporoke, oblike oporoke
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1101; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (666,21 KB)

3.
Dedovanje posebnega premoženja zakoncev : diplomsko delo
Aleš Kök, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Ključne besede: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2021; Ogledov: 2276; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (594,90 KB)

4.
Oporoka in nujni delež : diplomsko delo
Milana Domazet, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Ključne besede: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 2305; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (499,79 KB)

5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh