1. |
2. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 133; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. Digitalizacija proizvodnih procesov v podjetju za tehnične produkte s pomočjo uporabe SAAS : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeTajda Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu preučimo primer informatizacije delovnega procesa v podjetju za tehnične produkte. Najprej na kratko predstavimo podjetje. Delovni proces, ki ga bomo informatizirali, podrobno proučimo in ga opišemo s pomočjo notacije za modeliranje poslovnih procesov. Na kratko predstavimo samo notacijo BPMN in jezik BPML. Ogledamo si metode odločanja ter s pregledom in večkriterijsko primerjavo obstoječih orodij tipa Software as a Service določimo ustreznega za naš primer. Celoten postopek vodimo sistematično in določimo možne izboljšave, ki jih prinese informatizacija. V delu opišemo teoretično podlago o informatizaciji in programski opremi kot storitvi, si podrobno ogledamo izbrano orodje (Redmine) in opišemo postopek prehoda dela na digitalizirano. Opišemo funkcionalnosti orodja Redmine ter navedemo, kako jih lahko apliciramo na naš primer. Opise podpremo z zaslonskimi posnetki. Na koncu evalviramo pridobljeno znanje. Ugotovimo, kaj smo pridobili s celostno digitalizacijo procesov v podjetju, kako poteka informatizacija in na kakšen način izbiramo programsko opremo za informatizacijo podjetja.
Ključne besede: Redmine, informatizacija, poslovni procesi, programska oprema kot storitev
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 194; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,10 MB) |
4. |
5. OPTIMIZACIJA IZDELAVE CNC ŠABLONMarko Cimrmančič, 2025, diplomsko delo Opis: Postopek izdelave CNC šablon je enak že od začetka njihove uporabe in se v tem času ni veliko spremenil. Zaradi povečanja števila šablon, ki jih je potrebno izdelati, in želje po njihovi izboljšavi ter višji natančnosti, bi ga tako z optimizacijo postopka nadgradili in odpravili težave, ki so se do sedaj pojavljale med izdelavo ali pa kasnejšo uporabo. V diplomski nalogi je opisan nov optimiziran postopek izdelave, s katerim se doseže zadane cilje in tako poveča produktivnost in natančnost CNC šablon.
Ključne besede: optimizacija, CNC šablone, 3D programska oprema, CNC izdelava, izboljšana učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 1
Celotno besedilo (7,86 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcihPetra Mejaš, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS.
Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO.
Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 518; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,56 MB) |
10. |
