1. |
2. |
3. |
4. |
5. Zaupanje v civilnodružbene organizacijeEdi Vivoda, 2012 Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati
gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah
zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in
vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in
ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je
predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva
zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo
zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih
drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in
slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje
posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je
spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena
vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po
cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim
vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom
zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi
na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je
zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po
posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih
intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da
sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so
vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje
socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski
potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje
števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali
sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten
upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli
upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni
drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje
v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je
upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi
industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju
sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo
pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim
vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in
neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje
sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih,
kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov
sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve
sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje
sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo
le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in
izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo
v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve
pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je
vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni
vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v
kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi
partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in
ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti.
Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega
članstva. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 901; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvojaFranci Žohar, 2016 Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 60
Celotno besedilo (6,57 MB) |
7. |
8. |
9. Organizacijski in kadrovski vidik prekrškovnega organa PolicijaAndraž Bergant, 2023 Opis: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 195; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,83 MB) |