Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problem samoodločbe Katalonije
Maja Žejn, 2017

Opis: Načelo mednarodnega prava o pravici do samoodločbe se je skozi zgodovino spreminjalo, vendar se njegov razvoj niti v današnjem času ni zaustavil in še vedno poteka. Nekateri avtorji pravico do samoodločbe opredeljujejo kot pravico, ki je obstajala v času kolonialnih narodov, spet drugi kot pravico, ki obstaja tudi izven procesa dekolonizacije. V pričujočem diplomskem delu se poleg splošne opredelitve pravice do samoodločbe posvetimo tudi pravici do samoodločbe na primeru Katalonije. Katalonija je ena izmed sedemnajstih avtonomnih skupnosti Španije, ki si želi osamosvojitve od Španije. Španija kot unitarna država ne priznava obstoja Kataloncev kot naroda in njihove pravice do samoodločbe. Državi sta zato v zadnjem času v velikem navzkrižju. Razplet katalonskega vprašanja pa ni zanimiv le z vidika konflikta med Španijo in Katalonijo, temveč tudi za Evropsko unijo in nenazadnje za celotno mednarodno skupnost. Z vidika Evropske unije je zanimivo predvsem vprašanje, kaj bo s Katalonijo, če postane samostojna država. Ali jo bo Evropska unija takoj priznala kot državo članico ali bo morala zaprositi za članstvo? Glede mednarodne skupnosti pa se lahko zgodi, da bo prav Katalonija postala precedenčni primer osamosvojitve, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi narodi, ki si želijo samostojnosti. Dejstvo pa je, da različna mnenja, dojemanja in tolmačenja pravice do samoodločbe negativno vplivajo na svetovni mir in varnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samoodločba narodov, osamosvojitev, Katalonija, Španija, narod, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2034; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Lastninsko preoblikovanje družbenih podjetij in upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije
Vesna Uršič Krulej, 2019

Opis: Republika Slovenija (v nadaljevanju RS) je prva država, v kateri Slovenci živimo samostojno. Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom z veliko večino odločili za samostojnost, nato pa sprejeli še ustavo in deklaracijo o neodvisnosti ter 25. junija 1991 razglasili samostojnost (Petnajst let slovenske države, b. l. c). Proces lastninskega preoblikovanja podjetij kot del gospodarske tranzicije samostojne RS se je pričel že v letu 1990 in končal v letu 1998. V procesu lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij je RS oktobra 1993 2.000.900 prebivalcem RS razdelila lastniške certifikate v nominalni vrednosti preko 567 mrd SIT (9,40 mrd nemških mark) z veljavnostjo do julija 1997 (Berdnik, 1998, str. 11–12; Poročilo o lastninskem preoblikovanju podjetij, 1997, str. 14). K lastninskemu preoblikovanju je pristopilo 1.592 podjetij z družbenim kapitalom, potrjenih je bilo 1.432 programov lastninskega preoblikovanja, po zaključku lastninskega preoblikovanja se je v sodni register vpisalo 1.315 podjetij (Bukovec, 1998, str. 65–67). Revizijski organi lastninskega preoblikovanja podjetij so v obdobju od junija 1993 do 31. 7. 2004 skupaj zaključili 1.106 postopkov revizije lastninskega preoblikovanja podjetij. Skupna revalorizirana vrednost oškodovanega družbenega premoženja po stanju na dan 31. 7. 2004 je 23. 1. 2019 znašala najmanj 1.528.051.352,02 EUR (Zadnje poročilo Agencije za revidiranje lastninskega preoblikovanja, 2004, str. 8–13; SURS, b. l. b). Z lastninskim preoblikovanjem družbenih podjetij je RS postala največji lastnik kapitalskih naložb. Upravljanje kapitalskih naložb RS danes izvajajo Slovenski državni holding (v nadaljevanju SDH), Kapitalska družba, d. d. (v nadaljevanju KAD) in D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. (v nadaljevanju DSU). SDH je krovni upravljavec kapitalskih naložb RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh kapitalskih naložb SDH (v lasti SDH ali RS) znašala 10,90 mrd EUR (Letno poročilo o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2017, 2018, str. 20). KAD je pravna oseba, organizirana kot delniška družbe, katere edini delničar in ustanovitelj je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev KAD znašala 1.109.551.000 EUR (Letno poročilo KAD 2017, 2018, str. 76, 77). DSU je gospodarska družba, ki je bila ustanovljena leta 2001. Ustanovitelj družbe in edini družbenik je RS. Na dan 31. 12. 2017 je skupna vrednost vseh sredstev DSU znašala 134.765.341 EUR (Letno poročilo DSU 2017, 2018, str. 41, 42). Skupna vrednost portfelja kapitalskih naložb RS, v njeni neposredni in posredni lasti, je preko 12,10 mrd EUR.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev, družbeno podjetje, tranzicija, lastninsko preoblikovanje, lastniški certifikat, kapitalske naložbe, interna razdelitev delnic, notranji odkup, javna prodaja podjetja, upravljanje, SDH, KAD, DSU
Objavljeno: 13.04.2019; Ogledov: 1914; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
5.
Odnos gimnazijcev do slovenske osamosvojitve
Andrej Čuš, 2014

Opis: Magistrska naloga predstavlja slovensko osamosvojitev skozi čas. Med drugim so predstavljeni tudi pomembnejši dogodki, ki so zaznamovali proces slovenske osamosvojitve, vse od prelomnih dogodkov proti koncu 80. let prejšnjega stoletja, ustanavljanja prvih strank, prvih demokratičnih volitev in vojne za Slovenijo do mednarodnega prizadevanja in vključevanja Slovenije v mednarodne integracije. V nadaljevanju se magistrska naloga dotakne področja gimnazijskega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ob tem pa je največji poudarek predvsem na področju državljanske vzgoje v Sloveniji. Podan je tudi pregled učnih načrtov v gimnazijskem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Pomembna vsebina magistrske naloge je področje vrednot, še posebej med mladimi. V ta namen je v magistrski nalogi vključen pregled najpomembnejših raziskav s področja vrednot med mladimi v Sloveniji, in sicer od osamosvojitve in vse do danes. Domoljubje je zagotovo ena najpomembnejših vrednot, če govorimo o pozitivnem odnosu do svoje države, svoje identitete in preteklosti. V ta namen so vključene strokovna literatura s področja domoljubja in pomembne raziskave, ki preučujejo odnos mladih do domoljubja, čeprav takšnih raziskav, žal, ni veliko. V sklopu naloge je bila opravljena kvalitativna raziskava. Njeni rezultati so interpretirani in v celoti predstavljeni na koncu magistrske naloge. V samem zaključku so predstavljeni ugotovitve in predlogi, kako izboljšati poznavanje vsebine slovenske osamosvojitve med dijaki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: domoljubje, slovenska osamosvojitev, državljanska vzgoja, dijak, zgodovina
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 483; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (793,89 KB)

6.
Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obrambo
Kaja Peras, 2018

Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika, civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga, ki so jo imeli slovenski lovci. Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še danes krovna organizacija na področju lovstva. Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004. Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot društva. V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice, Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva. Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih vojakov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 336; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh