1. Sistem varovanja osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala : diplomsko deloEva Čaleta, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko varstva osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala. Proučuje strategije in orodja, ki jih je mogoče uporabiti za zaščito zasebnih podatkov pred hekerji. Proučuje nevarnosti, ki jih kibernetski kriminal predstavlja za ljudi in podjetja, vključno z izgubo in zlorabo osebnih podatkov ter denarno škodo. Predlaga protiukrepe za ublažitev nevarnosti, vključno z učinkovitimi protokoli za odzivanje na incidente, rednim vzdrževanjem in s posodabljanjem programske opreme ter z izobraževanjem osebja o varnem delu z osebnimi podatki. Diplomsko delo poudarja, kako ključna je kibernetska varnost kot odločilni dejavnik pri varovanju osebnih podatkov. Osredotoča se na primerjavo različnih tehnologij in postopkov za zaščito osebnih podatkov ter na učinkovitost teh ukrepov pri preprečevanju kibernetskega kriminala. V teoretičnem delu so obravnavane ideje, povezane z osebnimi podatki, vključno z opredelitvijo osebnih podatkov, njihovo obdelavo, nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, ki ureja njihovo varstvo, ter s primeri kršitev varstva osebnih podatkov. V empiričnem delu je bila raziskava izvedena na podlagi študije o analizi potenciala kibernetske varnosti v Sloveniji med posamezniki, podjetji in organizacijami, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov, ki je bila opravljena v okviru Inštituta za korporativne varnostne študije. Da bi ugotovili, koliko so ljudje seznanjeni z varstvom osebnih podatkov, je bila v okviru študije izvedena anketa. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se ljudje, podjetja in organizacije na splošno zavedajo potrebe po varovanju osebnih podatkov, vendar še vedno obstajajo vrzeli pri njihovem dejanskem varovanju. V celotnem delu je poudarjeno, kako pomembno je v sodobni digitalni dobi spoštovati nacionalne zakone in zakone EU ter varstvo osebnih podatkov. Tveganje kibernetskega kriminala je povezano s konceptom varstva osebnih podatkov. Ena od glavnih groženj varnosti osebnih podatkov je kibernetski kriminal, ki ljudi, podjetja in organizacije izpostavlja nevarnostim kraje identitete in zlorabe podatkov. V diplomskem delu so obravnavane nevarnosti kibernetskega kriminala in načini, kako te nevarnosti zmanjšati. Diplomsko delo ponuja priporočila za izboljšanje varnosti osebnih podatkov. Ta vključujejo zagotavljanje tehnoloških rešitev za varovanje osebnih podatkov, stalno spremljanje in posodabljanje varnostnih ukrepov ter izobraževanje zaposlenih o varovanju osebnih podatkov. Da bi zagotovili skladnost z zakonodajo, je predlagano tudi, da podjetja in skupine zaposlijo osebo, odgovorno za varstvo osebnih podatkov.
Ključne besede: osebni podatki, kibernetska varnost, varstvo osebnih podatkov, kibernetski kriminal, GDPR, digitalna tehnologija, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18 : »Schrems II«Alesia Koletič, 2022, magistrsko delo Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 938; Prenosov: 102
Celotno besedilo (708,78 KB) |
3. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe : magistrsko deloBarbara Hercigonja Milošević, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Ključne besede: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1704; Prenosov: 151
Celotno besedilo (886,01 KB) |
4. Spremenjen proces obdelovanja osebnih podatkov po uvedbi Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR - General Data Protection Regulation) : Magistrska nalogaSabina Kos, 2021, magistrsko delo Opis: Svet se zelo hitro spreminja. Če samo pogledamo, kakšno je stanje danes in kakšno je bilo v začetku leta 2020, lahko vidimo, da je epidemija tako rekoč v trenutku svet zelo spremenila. Ravno tako je na področju informacijske tehnologije. Hiter razvoj in dostopnost informacijske tehnologije sta razloga, da dnevno na spletu pustimo veliko svojih osebnih podatkov, kar prinaša vedno večjo verjetnost zlorab, razne pasti in zaskrbljenost glede varstva osebnih podatkov. Sprememba zakonodaje na področju varstva podatkov je bila potrebna. Uredba GDPR, ki je začela veljati 25. 5. 2018, je prinesla nove pravice in obveznosti posameznikom in vsem organizacijam, ki obdelujejo razne podatke. Uredba GDPR deluje neposredno, kar pomeni, da jo moramo upoštevati tudi v Sloveniji, čeprav še vedno nismo sprejeli Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki bi ga Slovenija morala sprejeti najpozneje dve leti od začetka veljave Uredbe GDPR.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov (uredba GDPR), osebni podatek, varnost, ZVOP-1, predlog ZVOP-2, video nadzor, obsežni podatki
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2021; Ogledov: 3671; Prenosov: 167
Celotno besedilo (795,54 KB) |
5. Pravni vidiki videonadzora na delovnem mestu : dileme in kršitveMatija Močnik, 2019, magistrsko delo Ključne besede: videonadzor, delovno mesto, osebni podatki, zasebnost, Splošna uredba EU o varstvu podatkov, GDPR, Urad Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2020; Ogledov: 2900; Prenosov: 139
Celotno besedilo (858,07 KB) |
6. Varstvo osebnih podatkov in pravica do pozabe : magistrsko deloVesna Bobanec, 2015, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj tehnologije prinaša veliko novih izzivov na področju varstva osebnih podatkov in zasebnosti na internetu. Na svetovnem spletu smo navajeni preverjati različne informacije, od poslovnih do zasebnih, do katerih imamo predvsem hiter dostop. Druženja na družbenih omrežjih so postala stalnica v našem življenju, kjer delimo z znanci in prijatelji raznolike trenutke iz naših življenj. Vsem tem podatkom lahko rečemo neke vrste naša virtualna zgodovina. Vendar pa lahko pride do problema, kadar želimo te podatke iz različnih razlogov izbrisati s svetovnega spleta, ker so za nas postali iz nekega razloga moteči, vendar so jih naši prijatelji s spleta že delili in razširili naprej. Še večji problem imamo, kadar je nekdo drug o nas objavil neke moteče podatke, morda celo iz maščevanja. S tem problemom se ukvarja tudi pravica do pozabe, ki bo podrobneje obravnavana v magistrskem delu. Naše osebne podatke, ki jih puščamo za seboj na svetovnem spletu, shranjujejo v uporabniške profile in jih lahko nato uporabijo za ciljno trženje. Naše osebne podatke nam lahko tudi ukradejo, se z njimi okoristijo ali nam celo ukradejo našo identiteto. Zato je zelo pomembno, da razvoju tehnologije istočasno sledi tudi razvoj zakonodaje na področju varstva podatkov. Zato je v ospredje magistrske naloge postavljena prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU vključno s pravico do pozabe.
Ključne besede: splet, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravica do pozabe, pravica do zasebnosti, pravica javnosti do obveščenosti, varnost na spletu, prenova okvira za varstvo osebnih podatkov v EU, uporabniški profili, ciljno trženje, piškotki, informacijski pooblaščenec
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,48 MB) |
7. |
8. Pravica do zasebnosti delavcev na področju delovnih razmerij : diplomsko deloPetra Kleindienst, 2011, diplomsko delo Ključne besede: pravica do zasebnosti, zasebnost, delovno razmerje, delavec, delodajalec, osebni podatki, kršitev pravic, ustava
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 2491; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,38 MB) |
9. |
10. Spletno ribarjenje kot najpogostejši napad na področju socialnega inženiringa : diplomska nalogaKatja Medle, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga vsebuje predstavitev spletnega ribarjenja, ki spada v področje socialnega inženiringa. Opisan je potek napada, lastnosti in vrste napada. Napad se začne, ko napadalec preko elektronske pošte pošlje potencialnim žrtvam povezavo na lažno spletno stran in jih z manipulacijo prepriča, da vpišejo svoje osebne podatke. V primeru uspešnega napada moramo incident čim prej prijaviti SI-CERTU ali policiji. Pomembno je, da se o napadih izobražujemo in s tem zmanjšamo število uspešnih napadov in posledično zmanjšamo število žrtev napada.
Ključne besede: spletno ribarjenje, socialni inženiring, elektronska pošta, SI-CERT, napad, osebni podatki
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3132; Prenosov: 192
Celotno besedilo (854,99 KB) |
