1. Stromalne celice maščobnega tkiva za zdravljenje osteoartroze kolenskega sklepa in dejavniki povezani z uspešnostjo zdravljenjaLara Redek Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoartroza (OA) je kronična, vnetna in degenerativna bolezen sklepov ter najpogostejša sklepna bolezen v globalni geriatrični populaciji. Prevalenca OA narašča s starostjo, dejavniki tveganja pa vključujejo debelost, spol, genetiko, ponavljajoče se obremenitve, anatomske nepravilnosti, določena bolezenska stanja in poškodbe sklepov. Sodobne možnosti zdravljenja so omejene in se osredotočajo predvsem na lajšanje simptomov, vključujejo pa medikamentozno zdravljenje, redukcijo telesne teže, konservativne metode ter pri napredovali bolezni zamenjavo prizadetega sklepa. Nove možnosti zdravljenja predstavlja terapija s stromalno frakcijo celic iz maščobnega tkiva, ki je bogata z mezenhimskimi stromalnimi celicami (AD-MSC) ter obeta regeneracijo poškodovanega tkiva in izboljšanje funkcije sklepa.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem, kavzalno-neeksperimentalnem pristopu. Retrospektivna klinična raziskava je bila izvedena za obdobje med junijem 2020 in februarjem 2022 pri preiskovancih z OA kolenskega sklepa stopnje II–III, ocenjeno po klasifikaciji Kellgren-Lawrence (KL). Zdravljeni so bili z metodo aplikacije mezenhimskih stromalnih maščobnih celic (AD-MSC) in spremljani še eno leto po zdravljenju. Podatke smo pridobili iz kartotek pacientov.
Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da stopnja OA kolenskega sklepa, ocenjena po klasifikaciji KL, ni statistično povezana s predoperativnimi ocenami funkcionalnosti kolena, merjenimi s KOOS, niti z izboljšavami po zdravljenju z mezenhimskimi stromalnimi celicami iz maščobnega tkiva (AD-MSC). Terapija z AD-MSC je privedla do statistično značilnih in klinično pomembnih izboljšav v vseh domenah KOOS (bolečina, simptomi, šport, dnevne aktivnosti, kakovost življenja) po 3 in 12 mesecih, zlasti pri zmanjšanju bolečine in izboljšanju dnevnih aktivnosti, kar kaže na veliko klinično uspešnost terapije. Učinek zdravljenja z AD-MSC se je s časom ohranjal ali celo povečeval, kar nakazuje na trajnost in dolgoročne koristi terapije. Dejavniki, kot so višja doza apliciranih AD-MSC, normalni indeks telesne mase in nižja starost, so pozitivno vplivali na uspešnost zdravljenja, medtem ko sta povišan ITM in višja starost omejevala učinkovitost v določenih domenah. Med raziskavo nismo zaznali resnih neželenih učinkov, kar potrjuje varnost uporabe AD-MSC. Ugotovili smo tudi, da se po zdravljenju z AD-MSC uporabljajo večfazni, individualizirani rehabilitacijski protokoli, ki vključujejo nadzor bolečine, postopno povečevanje obremenitev in krepitev mišic, ter se izvajajo v specializiranih kliničnih okoljih v ZDA in Evropi.
Razprava: Zdravljenje z AD-MSC je učinkovita in varna metoda za zdravljenje OA kolenskega sklepa, saj znatno izboljša funkcionalnost kolena. Za doseganje optimalne učinkovitosti zdravljenja je pomembno individualizirati zdravljenje, pri čemer upoštevamo dejavnike, kot so starost, indeks telesne mase in potrebna doza celic, ter vključimo ustrezne rehabilitacijske protokole. S takšnim pristopom lahko bolnikom z OA kolena omogočimo boljšo funkcionalnost in kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo potrebo po bolj invazivnih kirurških posegih.
Ključne besede: stromalne celice maščobnega tkiva, osteoartroza kolena, regenerativna medicina, varnost zdravljenja z AD-MSC, protokol rehabilitacije
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 213; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (2,63 MB) |
2. Ocena uporabnosti posameznih elementov spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe za paciente z osteoartrozo kolenaHira Ćatipi, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti.
V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja.
Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %).
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili.
Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen
zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Ključne besede: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 497; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. Pomembnost ter ovire in prednosti uporabe spletne aplikacije za izvajanje fizioterapevtske vadbe pacientov z osteoartrozo kolenskega sklepaBernarda Šuštarič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Osteoartroza (OA) kolenskega sklepa je kronična, degenerativna bolezen in ena najpogostejših oblik artritisa. Kolenski sklep je eden izmed najpogosteje prizadetih sklepov. Posledice obolenja se kažejo kot zmanjšana funkcionalnost kolenskega sklepa, prisotnost bolečine in invalidnost, ki je bolj izrazita pri starejših bolnikih. Kolenski sklep je po svoji anatomski zgradbi kompleksen in zato bolj občutljiv na mehanske obremenitve. Poškodbe struktur kolenskega sklepa so poleg starosti, spola, genetike, čezmerne telesne teže in preobremenitev ene izmed dejavnikov tveganja za nastanek OA. Simptomi, ki nakazujejo na nastanek in razvoj obolenja, so bolečina, okorelost in zmanjšana gibljivost sklepa, oteklina, zmanjšana mišična moč in funkcionalnost noge ter invalidnost. Zdravljenje OA v začetni fazi temelji na konzervativnih metodah, vključno s fizioterapijo, ki se osredotoča na zmanjšanje bolečine ter ohranitev ali povrnitev funkcionalnosti noge. Vendar pa se z naraščanjem števila starejše populacije, ki potrebuje fizioterapevtsko oskrbo, zdravstveni sistemi soočajo s povečanim pritiskom, kar zahteva uvajanje inovativnih rešitev. Ena takšnih rešitev je telerehabilitacija, oblika rehabilitacije na daljavo, pri čemer fizioterapevt in bolnik komunicirata prek digitalnih povezav. Kljub napredku tehnologije je potrebnih še nekaj izboljšav, da bi povečali učinkovitost uporabe spletnih aplikacij in s tem izboljšali rehabilitacijske izide. Namen tega magistrskega dela je preučiti pomembnost in učinkovitost spletnih aplikacij za izvajanje fizioterapevtskih vaj pri bolnikih z OA kolenskega sklepa. Magistrsko delo bo prav tako obravnavalo prednosti, ki jih tovrstne aplikacije prinašajo, ter izzive, s katerimi se bolniki in strokovnjaki soočajo pri njihovi uporabi.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivnem kvantitativnem pristopu z uporabo metode anketiranja. Podatki so bili pridobljeni s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 14 vprašanj. Prvi del vprašalnika je zajemal socio-demografske podatke anketirancev, drugi del vprašalnika se je osredotočal na področje zdravstvene pismenosti, motiviranosti za redno vadbo, pomembnosti posameznih elementov spletne aplikacije ter zaznanih ovir in prednosti pri uporabi aplikacije. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov z OA kolenskega sklepa, ki so marca in aprila 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani in Novem mestu. Med udeleženci je bilo 27 moških (32,9 %) in 55 žensk (67,1 %).
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili funkcijo videoposnetkov z vajami (M = 9,45), ki ji sledita pomoč pri določanju ciljev (M = 8,95) in možnost komunikacije s fizioterapevtom (M = 8,83). Med glavnimi ovirami pri uporabi aplikacije so izpostavili netočne informacije (M = 3,96) ter nejasno predstavitev vaj in nerazumevanje informacij (M = 3,86). Najpomembnejše prednosti aplikacije so bile možnost večkratnega ogleda vaj (M = 4,65), prihranek časa (M = 4,50) ter lažji dostop do fizioterapevta (M = 4,48). Rezultati raziskave so pokazali, da med spoloma, starostnimi skupinami, stopnjami izobrazbe, telesno aktivnostjo in dolžino sedenja ni bilo statistično pomembnih razlik pri vrednotenju spletne aplikacije za fizioterapijo. Hipoteze, ki so predvidevale, da ženske, mlajši bolniki, bolniki z višjo izobrazbo, bolj aktivni bolniki in tisti, ki manj sedijo, bolj pozitivno vrednotijo aplikacijo, so bile zavrnjene. Edina statistično značilna razlika je bila ugotovljena pri motivaciji: bolniki z višjo stopnjo motivacije so aplikaciji pripisovali večji pomen, zlasti pri ključnih informacijah o OA in videoposnetkih vaj. Prav tako so bolniki z višjo zdravstveno pismenostjo bolje vrednotili prednosti aplikacije pri dveh navedbah, to sta večja motiviranost in učinkovitost vadbe.
Razprava: Za uspešen razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z OA kolena je ključnega pomena, da se pri nadaljnjih raziskavah osredotočimo na specifične potrebe
bolnikov z različnimi diagnozami. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki aplikacije največjo vrednost pripisujejo videoposnetkom vaj in možnosti komunikacije s fizioterapevtom, kar je priporočljivo upoštevati pri razvoju prihodnjih aplikacij. Poleg tega je pomembno obravnavati ovire, kot so netočne informacije, nenatančen prikaz vaj in nejasna razlaga, saj lahko to bistveno vpliva na uspešnost telerehabilitacije. Uspešna implementacija telerehabilitacije bo odvisna tako od strokovnega znanja zdravstvenih delavcev kot tudi od usposobljenosti uporabnikov za uporabo aplikacije.
Ključne besede: Ključne besede: osteoartroza kolenskega sklepa, telerehabilitacija, ovire in prednosti, mobilna aplikacija.
Objavljeno v ReVIS: 27.11.2024; Ogledov: 534; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,81 MB) |
4. Analiza uspešnosti rehabilitacije pacienta z endoprotezo kolenskega sklepaMaruša Kajzer, 2022, diplomsko delo Opis: Kolenski sklep je največji sinovialni sklep v človeškem telesu. Poleg travmatičnih
poškodb ga prizadenejo tudi degenerativne spremembe. Najpogostejša večvzročna
degenerativna bolezen sinovialnih sklepov je osteoartroza. Njeni glavni simptomi in
klinični znaki so stalno prisotne bolečine, kratkotrajna jutranja okorelost, zmanjšanje
funkcije, krepitacija, omejena gibljivost in kostne zadebelitve sklepa. Ob neuspelem
konservativnem zdravljenju se odločimo za operativni poseg. Vstavitev totalne
endoproteze (v nadaljevanju: TEP) je ena izmed najpogostejših operacij v ortopediji.
Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po protetiki sklepa imata predoperativna in
pooperativna priprava pacienta. V diplomski nalogi smo želeli analizirati uspešnost
pooperativne rehabilitacije pacienta s TEP kolena. Zanimala nas je povezava med
bolečino in ITM ter vpliv gibljivosti kolenskega sklepa glede na čas, po katerem so
pacienti prišli na rehabilitacijo. Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 pacientov, smo
izvedli v Medicinsko-rehabilitacijskem centru Zreče. Pacienti so skupaj s fizioterapevti
izpolnili vprašalnik Knee Society Score pred štirinajstdnevnim rehabilitacijskim
procesom in po njem. Po končani rehabilitaciji smo podatke statistično analizirali.
Ugotovili smo, da je korelacija med ITM telesne teže in stopnjo bolečine v kolenskem
sklepu negativna in nizka (r = 0,336). Rezultati so pokazali, da je bil regresijski model
statistično značilen (p = 0,017). Variabilnost indeksa telesne mase je pojasnila 9,4-
odstotno točkovanje bolečin v kolenu. Za vsak dodaten kg/m2 se je bolečina v kolenu
zmanjšala za 0,612 točke (p(t) = 0,017). Dokazali smo tudi, da se je gibljivost po koncu
rehabilitacije statistično značilno izboljšala za 14 stopinj (p < 0,001). Med časom, ki je
pretekel od operacije do pričetka rehabilitacije, in izboljšanjem gibljivosti je bila
korelacija negativna, neznatna in statistično neznačilna (rho = –0,195; p = 0,174).
Ugotovili smo, da se je kolenski rezultat po štirinajstdnevni rehabilitaciji statistično
značilno izboljšal za 15 točk (p < 0,001).
Ključne besede: endoproteza kolenskega sklepa, osteoartroza, rehabilitacija endoproteze, vprašalnik Knee Society Score
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1755; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Fizioterapevtske metode pri obravnavi artroze kolčnega sklepaAna Ponebšek, 2021, diplomsko delo Opis: Artroza je degenerativno stanje, ki nastane kot posledica mehanskih preobremenitev sklepa. Artroza kolčnega sklepa prizadene sklepni hrustanec, ki počasi izginja in se lušči. Pojavi se jutranja okorelost in bolečine v področju dimelj ter zadnjice. Kasneje se bolečina poveča med telesno dejavnostjo in zmanjša ob počitku. Običajno se pojavi pri starejših odraslih. Artroza pa povzroča tudi spremembe subhondralne kosti, ligamentov in sklepne ovojnice. Za diplomsko nalogo smo izvedli pregled literature in med seboj primerjali že izvedene raziskave. Raziskave smo iskali v digitalnih virih in v knjižnicah Zdravstvene in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Vključili smo 26 raziskav, na podlagi katerih smo skušali ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri zdravljenju artroze kolčnega sklepa. Terapevtske vaje, zdravstveno ozaveščanje bolnikov ter izguba telesne mase so trenutno priporočene smernice za zdravljenje artroze kolčnega sklepa. Vendar smo med pisanjem diplomske naloge ugotovili, da je tudi manualna terapija v kombinaciji s terapevtskimi vajami učinkovita fizioterapevtska metoda pri obravnavi bolnikov z OA kolčnega sklepa. Priporočena je uporaba tehnike sklepne mobilizacije z gibanjem, saj z njo dosežemo pravilnejše artrokinematično gibanje v sklepu, s tem med drugim vzpostavimo pravilnejše obremenitve sklepnega hrustanca in zaviramo nastanek degenerativnih sprememb. Prav tako je priporočena uporaba tehnike pasivne mobilizacije pri bolnikih z OA kolčnega sklepa. Nekaj zaključkov raziskav, vključenih v diplomsko nalogo, je ugotovilo, da ima tudi vadba v vodi kratkotrajne pozitivne učinke. Ko pripravimo fizioterapevtski program za obravnavo artroze kolčnega sklepa, ga predstavimo bolnikom, upoštevamo njihovo mnenje in ga med rehabilitacijo spremenimo in prilagodimo posamezniku, če ne dosežemo rezultatov.
Ključne besede: osteoartroza kolčnega sklepa, osteoartritis, menedžment artroze kolčnega sklepa, terapevtske vaje za osteoartritis kolčnega sklepa, mednarodna priporočila za zdravljenje artroze.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 2119; Prenosov: 233
Celotno besedilo (714,20 KB) |
