1. Doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami : magistrska nalogaAnita Regula, 2022, magistrsko delo Opis: Diplomska naloga se poglobi v doživljanje šolanja na daljavo pri starših otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu se v prvem delu poglobimo v definicijo otrok s posebnimi potrebami in v zakone sprejete na tem področju ter kaj Republika Slovenija ponuja družinam z otroci s posebnimi potrebami. Poleg tega pa smo v dodatnih poglavjih pozornost posvetili tudi učencem s posebnimi potrebami v šolskem sitemu, kakšno obravnavo imajo, katere prilagoditve itd. Bolj poglobljeno smo se tudi posvetili šolanju na daljavo na splošno in v času epidemije covid 19. Za konec pa smo raziskali tudi področje starševstva otrok s posebnimi potrebami.
S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo prišli do odgovorov. Sodelovalo je 10 staršev, ki je v času šolanja na daljavo zaradi covid epidemije ostalo z otrokom/otroci doma. Z intervjuji smo prišli do odgovorov, da so starši šolanje na daljavo doživljali različno, da so se bolje počutili v vlogi starša kot učitelja, saj jim je starševska bolj znana, in pa dvomili so v lastne kompetence. Starši navajajo, da so imeli težave kot npr. upor otroka predvsem pri novostih, neposlušnost otroka, otroka so dekoncentrirali zunanji motilci, nizka psihofizična sposobnost otroka, itd. Poleg tega pa težave navajajo tudi pri organizaciji službenih obveznosti in šolanja (več) otrok na daljavo, pomankanje časa, neusposobljenost (staršev) za poučevanja otrok s posebnimi potrebami, preobremenjenosti staršev s službo, kar je vodilo v prikrajšanost otroka pri šolanju. Otrok pa si je svoj čas krajšal s telefonom ali televizijo. Pri šolskih obveznostih so si pomagali s pomočjo učitelja, prilagoditvijo prostora za učenje, omejitvijo zvokov in slik ter z aktivnostjo med izpolnjevanjem obveznosti.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, šolanje na daljavo, posebni programi vzgoje in izobraževanja, prilagoditve, starši otrok s posebnimi potrebami, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1385; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (981,03 KB) |
2. Pravni vidiki obveznega cepljenja otrok s posebnimi potrebami : diplomsko deloAna Staniša, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1444; Prenosov: 123
Celotno besedilo (4,42 MB) |
3. POMEN FIZIOTERAPEVTSKE VADBE NA GIBALNI RAZVOJ IN KOMUNIKACIJSKI NAPREDEK OTROK Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMIAksana Nestsiarenka, 2022, diplomsko delo Opis: Avtizem je kompleksna pervenzivna motnja v razvoju na
nevrološko-biološki osnovi, ki se pojavi v zgodnjem otroštvu in traja vse življenje.
Namen diplomske naloge je poglobitev v strokovno in znanstveno literaturo s
področja avtizma, osvetlitev področja avtističnih motenj, značilnosti otrok z
avtizmom ter vpliv fizioterapevtske vadbe na njihov razvoj.
Ključne besede: Otroci z avtistično motnjo, avtizem, otroci s posebnimi potrebami, senzorna integracija, proprioceptivne informacije, prilagojen program za otroke, telesna vadba, uspešni komunikacijski pristopi in
metode dela.
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2022; Ogledov: 1875; Prenosov: 118
Celotno besedilo (955,40 KB) |
4. Izvajanje starševske skrbi : magistrsko deloKarin Lukač, 2021, magistrsko delo Opis: Zaradi spremembe družbe skozi različna obdobja prihaja tudi do različnih sprememb v samih zakonih in njihovem ažuriranju. Ena izmed takih sprememb je bila tudi na področju našega družinskega prava. Nov Družinski zakonik je spremenil poimenovanje roditeljske pravice v starševsko skrb, ki je po vsebini zelo podobna prejšnjemu poimenovanju. Ker je ne tako dolgo nazaj prišlo do sprejetja novega Družinskega zakonika, sem v svojem magistrskem delu opisala nekaj pomembnih razlik s področja izvajanja starševske skrbi. Želela sem se izogniti enačenju nekaterih zelo podobnih pojmov, zato sem jih podrobneje opisala. Svoje poglavje v mojem magistrskem delu je pripadalo tudi pomembnim načelom, navezujočim se na naš osrednji naslov. Ker je starševska skrb in njeno izvajanje zelo širok pojem, sem velik del svojega magistrskega dela namenila prav njenemu opisu. Pri samem pisanju, se nisem želela izogniti problematiki, ki jo predstavlja izvajanje starševske skrbi pri otrocih s posebnimi potrebami. Pri obravnavi tega poglavja mi je bila v veliko pomoč uporaba različnih zakonov, ki urejajo prav to področje, strokovnih člankov in nekaj druge literature, ki je obravnavala odnos med starši in otroki s posebnimi potrebami, predvsem s socialnega vidika. Ker pa me je zanimala klasična ureditev izvajanja starševske skrbi in izvajanje prav te, pri otrocih s posebnimi potrebami pri sosednji državi Hrvaški, sem se odločila, da predzadnje poglavje namenim tej obravnavi, pri čemer sta mi bila zaradi skope literature v glavno pomoč hrvaški Družinski zakonik in Zakon o socialni skrbi.
Ključne besede: starševska skrb, izvajanje starševske skrbi, starševska skrb v Sloveniji, otroci s posebnimi potrebami, starševska skrb na Hrvaškem
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1903; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. Obravnava dislektičnih otrok v slovenskih srednjih šolah : diplomska nalogaLara Obreza, 2015, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu si težko predstavljamo uspehe brez nenehnega učenja in šolanja, kar za
sabo privede neizbežno potrebo po obvladovanju črk in številk. Nemalo otrok v svetu črk in
številk vidi težavo. Pravimo jim dislektiki. Dislektiki imajo lahko težave v šoli in pri učenju,
še posebej, če njihova obravnava skozi leta šolanja ni bila primerna.
V nalogi smo preučevali dojemanje in obravnavo srednješolca z disleksijo iz različnih
vidikov. Ugotavljali smo, kako dislektika dojema in obravnava zakonodaja, šolski sistem,
sošolci. Namen je bil ugotoviti, ali med različnimi vidiki obstajajo razhajanja v dojemanju
disleksije, ugotoviti težave, povezane z njo, in spoznati osebo, ki ima tovrstno težavo. Z
delom smo predvsem želeli ozavestiti ljudi o disleksiji in njenih težavah.
Ugotovili smo, da se intervjuvanci zavedajo, da je disleksija trajna težava, v grobem poznajo
tudi njeno simptomatiko in samo obravnavanje – dislektika obravnavajo kot sebi enakega in
so mu ob težavah pripravljeni priskočiti na pomoč. Tudi s samo integracijo in vključevanjem
v razred dislektik ne zaznava posebnih težav. Ugotovili pa smo, da se pomoč, predpisana po
zakonodaji, v šoli žal ne izvaja v celoti. Šolski sistem in starši med seboj ne sodelujejo
najbolje, a so kljub temu dislektiku v oporo takrat, ko pomoč potrebuje. Kot v večini primerov
ima tudi družina dislektika pomembno vlogo pri podpori, pomoči in izobraževanju dislektika.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, učne težave, disleksija, branje, pisanje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1685; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. Pravica do dela in pravni položaj invalidov : diplomsko deloTina Brodarič, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Invalidi, Delovno pravo, Socialno pravo, Invalidnost, Invalidi, otroci s posebnimi potrebami, poklicne bolezni, poškodbe pri delu, človekove pravice, pravno varstvo, invalidsko zavarovanje, invalidsko podjetje, zaposlitvena rehabilitacija, prepoved diskriminacije
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2019; Ogledov: 2980; Prenosov: 117
Celotno besedilo (649,01 KB) |
10. |
