Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Družinski zakonik - razmejitev odločanja med centri za socialno delo in okrožnimi sodišči
Maša Erjavec, 2020

Opis: Uvedba novega Družinskega zakonika (DZ) je v primerjavi z ZZZDR prinesla razmejitev strokovne svetovalne in podporne vloge CSD od razsojanja, ki je v pristojnosti sodišča. Okrožno sodišče z uvedbo DZ odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi ter o skupni vzgoji in varstvu otroka. CSD pa poda strokovno mnenje, izvaja ukrepe in nadzor nad ukrepi ter izdela načrt pomoči družini in obvešča okrožno sodišče o izvajanju ukrepov. DZ daje velik poudarek zaščiti otrokove koristi in narekuje potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju med CSD in okrožnimi sodišči. Diplomsko delo izvirno predstavi razmejitev pristojnosti odločanja CSD in okrožnega sodišča v družinskih zadevah za varstvo otrokove koristi po novem DZ. Uporabljeni sta opisna in normativna metoda pri opredelitvi pravnih virov družinskega prava in značilnosti DZ, pri opredelitvi temeljnih pojmov in institutov ter razmerij med starši in otroki, pa tudi pri predstavitvi postopkov odločanja v DZ in ukrepov za varstvo otrokove koristi. S primerjalno metodo je predstavljen prenos odločanja s CSD na okrožno sodišče glede na določila DZ in predhodno veljavni predpis ZZZDR. Ugotovitve kažejo, da ureditev DZ z vzpostavitvijo jasne razmejitve odločanja med CSD in okrožnim sodiščem in s tem razmejitve socialnovarstvenih storitev zagotavlja boljše varstvo otrokove koristi. Nova ureditev je dolgoročno boljša in odpravlja omejitve necelovitega varovanja otrokove koristi po ZZZDR. Ne glede na začetne težave DZ je varstvo otrokove koristi bolje zagotovljeno
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinski zakonik, razmejitev pristojnosti, CSD, okrožno sodišče, otrokova korist, ukrepi
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 574; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (467,98 KB)

2.
Očetovstvo in materinstvo pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo
Lina Fabinc, 2020

Opis: Poznavanje slovenske pravne ureditve, ki obravnava problem oploditve z biomedicinsko pomočjo, je bistvenega pomena za ustrezno dojemanje pojma očetovstva in materinstva, pri otrocih, spočetih s tovrstno metodo, in posledično ustrezno pravno urejanje tega področja za zagotovitev in spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S pojasnitvijo pojmov in opisovanjem postopkov v povezavi z definicijo starševstva pri otrocih, spočetih s pomočjo biomedicine, in preučevanja pravnih virov, je predstavljena osnovna pravna ureditev področja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo za lažjo predstavo o pravicah in dolžnostih posameznika in družbe s tega področja. Z omembo oz. navedbo drugačnih pravnih ureditev oploditve z biomedicinsko pomočjo v nekaterih drugih državah se želi prikazati, da ima Slovenija primerljivo pravno regulativo z evropskimi standardi in da je etično veliko bolje orientirana in naravnana kot na primer ZDA, kjer ni enotne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Prav neurejenost ali pomanjkljiva urejenost kažeta, do česa prihaja in kakšne so posledice reproduktivne tehnologije, ob kateri se človeška vrsta spreminja v proizvajalce in potrošnike človeških celic in življenj. Z obravnavo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede zadev, ki se nanašajo na področje postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, se opozarja predvsem na interpretacijo pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, materinstvo, očetovstvo, darovalec spolnih celic, otrokova korist
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 483; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Posvojitev in razveljavitev posvojitve
Klavdija Kavčič, 2021

Opis: V Sloveniji otroci uživajo posebno skrb in varstvo, kar izhaja že iz 56. člena Ustave Republike Slovenije, ki izpostavlja, da imajo otroci in mladoletne osebe, ki so ostale iz različnih razlogov brez staršev, posebno varstvo, ki jim ga zagotavlja država. Takšno varstvo predstavlja tudi posvojitev, ki predstavlja posebno obliko varovanja otroka, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje kakor med roditelji in njihovimi potomci. Posvojitev je podrobneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela. Na področju posvojitev je leta 2019 prišlo do nekaj sprememb in novosti, saj se je dne 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Sloveniji je zelo malo otrok za posvojitev, kandidatov, ki so primerni, da postanejo posvojitelji pa vedno več, zato se v Sloveniji veliko več srečujemo z mednarodnim posvojitvami kot pa nacionalnim posvojitvam. Bistvo diplomskega dela je predstaviti celoten postopek posvojitve, ki se začne z oddajo vloge za posvojitev na center za socialno delo in konča z odločbo o posvojitvi, ki jo izda sodišče. O odločitvi posvojitve od leta 2019 odloča sodišče, pred tem pa je o posvojitvi odločal center za socialno delo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, posvojenec, posvojitelj, razveljavitev posvojitve, razveza posvojitve, Družinski zakonik, otrokova korist
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 352; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (680,74 KB)

4.
Izvajanje starševske skrbi
Sara Damijan Ovnič, 2021

Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 331; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Postopki glede izvajanja stikov z otroki v času covida-19
Nina Skvarča, 2021

Opis: V času epidemije je zaradi različnih ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni najbolj prizadeta dolžnost hitrega ukrepanja v postopkih, ki zadevajo otroka. Množično se pojavljajo težave z izvajanjem stikov staršev z otroki, ki so določeni v pravnomočni sodni odločbi, ko starši na primer preprečujejo sodno določene stike, tudi z bojaznijo ali izgovorom prenosa okužbe nevarnosti okužbe otroka. Kadar se stiki po sodni poravnavi ali sodbi ne izvajajo, kot je dogovorjeno oziroma določeno, je možno vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa družinski zakonik, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa tudi, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni. Na Ministrstvu za pravosodje pri izvrševanju pravnomočnih sodnih odločb, ki urejajo stike otroka s tistim od staršev, ki mu otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo, apelirajo na starše, da so v svojih postopanjih razumni in odgovorni, da ne ogrožajo koristi svojih otrok iz takšnih in drugačnih razlogov. Če ni mogoče zagotavljati oziroma izvajati stikov zaradi nevarnosti širjenja koronavirusa, predlagajo, da za zagotovitev stika, ki je namenjen ohranjanju odnosa z drugim staršem, uporabljajo tehnologijo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pri odločanju o stikih v teh težkih časih treba pretehtati, kaj je otroku najbolj v korist. Ključna je pripravljenost na prilagoditev in razumevanje nastale situacije ter izhajanje iz največje koristi otroka
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izvajanje stikov, omejitev stikov, epidemija covida-19, otrokova korist, Družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 414; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (541,27 KB)

6.
Odvzem otroka staršem
Sara Virt, 2021

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela je ukrep odvzem otroka staršem. Otroci po ustavi uživajo posebno varstvo in skrb, ki državo obvezujeta, da v primeru ogroženosti otroka z ustreznimi ukrepi zagotovi uresničitev otrokovih pravic. Ukrepi za varstvo koristi otroka so v pristojnosti sodišč, razen ukrepa nujnega odvzema otroka, ki je v pristojnosti centra za socialno delo. Med ukrepe za varstvo koristi otroka, ki sodijo med pristojnosti sodišč, spadajo začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. Nujni odvzem otroka je edino nujno dejanje in obenem edino dejanje, ki ga izvede center za socialno delo, izreče pa sodišče. Namen nujnega odvzema otroka je hitra zaščita otroka, kadar je otrok hudo ogrožen in se zaradi varstva otrokovih pravic in koristi ne sme odlašati. Za ukrep odvzem otroka staršem pa zadošča že navadna ogroženost, in sicer, če je otrok ogrožen do te mere, da ga je treba iz družinskega okolja umakniti. Ukrep odvzem otroka staršem spada med hujše ukrepe za varstvo otrokove koristi, saj je z njim otrok izločen iz družine. Gre za ukrep, ki v večji meri posega v starševsko skrb, zato naj sodišče po njem poseže le, če ukrepi milejše narave ne uspejo dovolj zavarovati otrokove koristi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: otrok, otrokova korist, ukrepi za varstvo otrokove koristi, odvzem otroka staršem, družinski zakonik
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 393; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (511,60 KB)

7.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh