1. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra. Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,91 MB) |
2. Analiza izvensodnega reševanja potrošniških sporov : diplomsko deloMaja Madalena Lenardič, 2024, diplomsko delo Opis: Deset let po sprejemu ključnih predpisov s področja izvensodnega reševanja potrošniških sporov na ravni Evropske unije lahko s tega področja podamo nekaj ključnih ugotovitev o uporabi v praksi. V razmerju do ponudnika je potrošnik, v okviru svobodnega tržnega gospodarstva, šibkejša stranka ter v podrejenem položaju na ekonomskem, strokovnem in pravnem področju. Poseben položaj potrošnika se kaže tudi v reševanju sporov. Kot odgovor na neustrezno reševanje takšnih sporov preko tradicionalnih sodnih postopkov so se izoblikovali mehanizmi izvensodnega in spletnega reševanja potrošniških sporov. Slednji so za potrošnika bolj prijazni, finančno bolj dostopni ter za uporabo bolj preprosti in hitri. Pri pregledu slovenskih izvajalcev izvensodnih postopkov lahko sklenemo, da nudijo potrošnikom strokovne, kakovostne in hitre postopke, da celostno pokrivajo sektorska področja delovanja ter da je njihovo poslovanje pregledno. Kljub prednostim uporaba izvensodnih postopkov v praksi še ni zaživela kot bi lahko. Izpostavljajo se predvsem razlogi slabše obveščenosti potrošnikov o samih mehanizmih ter neobveznost sodelovanja ponudnikov v postopkih. Pri spodbujanju uporabe mehanizmov je potrebno pristopiti celostno. Če izpostavimo področja v Sloveniji, kjer je sodelovanje ponudnikov obvezno, vidimo, da so potrošniki pri vlaganju pobud aktivni in so torej o teh možnostih seznanjeni. Na vseh preostalih sektorjih pa se izvensodni postopki skorajda ne izvajajo. Razlog seveda ni le v neobveščenosti potrošnikov. Temelji predvsem na prostovoljnosti sodelovanja ponudnikov, saj jim zakonodaja omogoča pasivnost, sami pa v resnici niso motivirani za sodelovanje. Le uvedba zakonske zahteve po sodelovanju se ne zdi smiselna, saj količinsko več začetih postopkov nikakor ne pomeni tudi kvalitetnega postopka. Uporabe izvensodnih mehanizmov ne gre razumeti le kot enkratno dejanje, temveč kot prehod v nov način postopanja pri reševanju potrošniških sporov. Posledično bo potrebno s še bolj usmerjenim obveščanjem, finančnimi spodbudami in mehkejšimi ukrepi spodbujati ponudnike k sodelovanju. Tako bo vsakokratna pozitivna izkušnja z izvensodnim reševanjem sporov na dolgi rok doprinesla k spreminjanju tradicije k bolj primernim načinom reševanja potrošniških sporov. Ključne besede: posebno varstvo potrošniških pravic, podrejen položaj potrošnika, izvensodno in spletno reševanje sporov, izvajalci IRPS, ozaveščenost potrošnikov, prostovoljno sodelovanje ponudnikov Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1007; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Varnostna tveganja in zaščita pri uporabi mobilnih telefonov za poslovne namene : magistrska nalogaEdo Simić, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu te magistrske naloge smo z raziskavo identificirali ključna varnostna tveganja,
povezana z uporabo mobilnih telefonov v poslovnem okolju. Analiza je pokazala, da uporabniki
mobilnih telefonov že uporabljajo osnovne varnostne ukrepe. Ugotovili pa smo potrebo po
nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih za povečanje nivoja informacijske
varnosti v organizacijah, saj hiter tehnološki razvoj in spreminjajoče se metode kibernetskih
napadov zahtevajo stalno posodabljanje znanja. Zagotavljanje varnosti mobilnih telefonov v
poslovnem okolju je kompleksen in nenehno se razvijajoč izziv, ki zahteva celovit in proaktiven
pristop. Implementacija ustreznih tehničnih zaščitnih ukrepov in visoka stopnja ozaveščenosti
med zaposlenimi sta ključna za zaščito pred tveganji in za povečanje varnosti podatkov
organizacije. Ključne besede: mobilni telefoni, podatki, grožnje, organizacije, ozaveščenost uporabnikov Objavljeno v ReVIS: 08.03.2024; Ogledov: 717; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,49 MB) |
4. |
5. Trajnostno nakupno vedenje milenijcev v SlovenijiTjaša Stermecki, 2022, diplomsko delo Opis: Zaradi naraščajoče uporabe po vsem svetu nas trajnostni življenjski slog spodbuja k rabi naravnih virov in k skrbi za naše okolje. Ker generacija milenijcev najbolj stremi k trajnostni uporabi, nas je v diplomskem delu zanimalo njihovo nakupno vedenje.
V teoretičnem delu smo opredelili nakupno vedenje uporabnikov, generacijo milenijcev in koncept trajnosti. V empiričnem delu smo spoznali, da milenijci sprejemajo trajnostne nakupne odločitve, vendar kljub svojim prepričanjem pogosto ravnajo drugače. Od trajnostne nakupne odločitve jih velikokrat odvrneta višja cena in slabša ponudba. Spoznali smo, da večja informiranost in čustveni tip nagovora povečata nakupno intenco trajnostnih izdelkov med slovenskimi milenijci. Ključne besede: Trajnostno vedenje, trajnostni uporabnik, generacija Y, milenijci, nakupne navade milenijcev, trajnostna ozaveščenost. Objavljeno v ReVIS: 13.06.2022; Ogledov: 1695; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,64 MB) |
6. |
7. |
8. Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeNena Sirk, 2017, diplomsko delo Opis: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso
družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z
vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo
opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je
zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S
pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh
fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu
za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav
demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za
starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh
družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za
ostarele.
Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je
premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s
težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še,
ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi
načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja
dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri
katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja.
Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska
naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo
vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno
spopadajo s pastmi demence. Ključne besede: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1391; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja : primer fracking v PomurjuHana Splichal, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi. Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 2110; Prenosov: 94
Celotno besedilo (634,96 KB) |
10. Varovanje mobilnih naprav : Magistrska nalogaIrena Mostek, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu te magistrske naloge sem izvedla spletno anketo, rezultati pa so pokazali, da večina uporabnikov svoje mobilne naprave uporablja vsakodnevno po več ur na dan, uporabljajo pa jih za brskanje po spletu, za šolske in študijske namene, obisk socialnih omrežij, poslovne namene in za ogled zabavnih vsebin. Najbolje poznajo naslednje grožnje: krajo ali izgubo mobilne naprave, okužbomobilne naprave z virusom ali drugo zlonamerno programsko opremo in krajo osebnih podatkov. Ostale grožnje pa so jim dokaj tuje. Težava, ki se kaže, pa je ta, da zelo velik delež uporabnikov mobilnih naprav določenih varnostnih ukrepov ne uporablja, kljub temu da jih pozna. Ključne besede: mobilne naprave, uporabniki, morebitne grožnje, varovanje mobilnih naprav, ozaveščenost uporabnikov Objavljeno v ReVIS: 11.09.2020; Ogledov: 6430; Prenosov: 285
Celotno besedilo (874,13 KB) |