1. Zdravstvena nega pacienta s traheostomoLara Štrus, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Traheostoma je dihalna stoma, ki je narejena kirurško kot odprtina v vratu in vodi direktno v sapnik. Vstavljena trahealna kanila zagotavlja, da je operativna odprtina prosta, pri čemer je pacientu omogočeno dihanje. Traheotomija je lahko začasna ali trajna vzpostavitev dihalne poti, izvede pa se lahko načrtovano ali urgentno. V obeh primerih ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mora pacienta ustrezno psihično in fizično pripraviti na poseg. Skozi celotno obravnavo moramo biti do pacienta profesionalni, empatični, strokovni, ga obravnavati individualno in holistično. V oporo moramo biti tudi svojcem, ki jim tako kot pacientu nudimo psihično podporo, jih informiramo, educiramo, poučimo in naučimo o ustrezni oskrbi in negi traheostome. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta s traheostomo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, Medline, Chinal in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto in pol delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da poznajo možne zaplete pri pacientu s traheostomo, možne indikacije za izvedbo elektivne in urgentne traheostome, prav tako pa poznajo pomen inhalacij pri pacientu s traheostomo. Poznajo tudi potek in način izvedbe intervencije aspiracije pri pacientu s traheostomo.
Razprava: Intervjuvanci imajo ustrezno znanje za kakovostno obravnavo pacienta s traheostomo, obenem pa poznajo tudi možne zaplete, ki se lahko pri tem pojavijo. Hkrati pa moramo izpostaviti, da njihovo znanje ni popolno, zato ugotavljamo, da morajo svoje znanje ustrezno obnavljati.
Ključne besede: traheostoma, pacient, dihala, trahealna kanila, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. VODENJE STAREJŠEGA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO V REFERENČNI AMBULANTISebastian Sever, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss).
Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom.
Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine.
Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Ključne besede: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,28 MB) |
3. |
4. Pravna ureditev zdravstvenih napak v primerjalnem pravu skozi prizmo ustreznosti varovanja pacientovih pravic : doktorska disertacijaAndreja Strnad, 2023, doktorska disertacija Opis: Nemalokrat slišimo, da je zdravje največje bogastvo, kar se zavedamo šele, ko zbolimo in potrebujemo zdravniško oskrbo. Že od pradavnine se je zdravljenju posvečalo posebno pozornost. Res, da so bolezen pripisovali različnim vzrokom, vendar se je z razvojem zgodovine tudi razvijala medicina in ostale z medicino povezane vede. Zdravnik je imel v vsej svoji zgodovini poseben in privilegiran položaj, vendar, če je bil pri zdravljenju malomaren in neuspešen, so zanj veljala stroga napisana pravila. Skozi zgodovino se je razvila skrb za pacienta. Tudi danes je skrb za pacienta ključnega pomena in je del medicinske oskrbe. Izredno pomembno je, da se bolniku zagotovi celostna oskrba, ki vključuje zagotavljanje ustrezne celovite oskrbe. Vedno, ko človek zboli, postane odvisen od zdravnikov in zdravstvenega osebja. Vendar ne v celoti, kajti pacient pri zdravljenju lahko sodeluje in tako pripomore na več načinov k učinkovitejšemu zdravljenju. Naloga zdravstvenih delavcev je, da pacienta obravnava celovito in popolno, kar pomeni, da ne obravnavajo le simptome, ampak s pomočjo popolne anamneze pridobijo vse podatke za celotno sliko pacientovega zdravstvenega stanja. S takšno obravnavo je pacientu zagotovljena najboljša možna zdravstvena oskrba. Pri poteku zdravljenja različni dejavniki vplivajo na potek zdravljenja, zato se lahko pojavijo različne nesreče oziroma komplikacije. Na eni strani se pacienti različno odzovejo na način zdravljenja, po drugi strani pa imajo tudi zdravstveni delavci različno znanje in izkušnje. Vse skupaj lahko privede do neželenih učinkov in celo do napak pri zdravljenju. Zato je pomembno, da je leta 2008 stopil v veljavo Zakon o pacientovih pravicah, ki jasneje ureja obravnavano področje. Sama tematika doktorske disertacije je usmerjena na pravno ureditev pacientovih pravic in njegovo varovanje pred zdravniškimi napakami v slovenskem pravnem sistemu glede na primerjalno ureditev v nekaterih drugih državah.
Ključne besede: pravice, pacient, zdravnik, zdravstveno osebje, napake, malomarnost, zaplet, pravo, medicina
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,25 MB) |
5. Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krviJasmina Ivanković, 2023, ni določena Opis: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Ključne besede: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Objavljeno v ReVIS: 06.10.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
