Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen zdravil pri pojavnosti padcev - primer v Splošni bolnišnici Jesenice
Mirjana Grilc, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: padci, pacient, zdravila
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3512; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (615,18 KB)

2.
Ravnotežje in propriocepcija pri starostnikih
Tjaša Pevc, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomen ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. V sklopu tega smo ugotavljali spremembe, ki se v času procesa staranja razvijejo v organizmu, in predstavili teorije staranja. Namen je bil tudi predstaviti pojavnost in problematiko padcev v starosti. Poleg tega smo raziskovali pomen, oceno in značilnosti ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. Ob postavitvi hipotez in raziskovalnih vprašanj smo želeli ugotoviti prisotnost padcev pri obeh spolih. Ugotavljali smo tudi, ali trening ravnotežja vpliva na zmanjšanje tveganja za padce in na zmanjšanje strahu pred padci. Poleg tega smo raziskovali vpliv treninga mišične moči na izboljšanje ravnotežja in s tem posledično na zmanjšanje padcev pri starostnikih. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo črpali iz virov slovenske in tuje literature, ki smo jih poiskali s pomočjo podatkovnih baz kot sta: PubMed in COBISS. Iskali smo jih po ključnih besedah: starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija in vadba ravnotežja. Iskali smo predvsem aktualno in novejšo literaturo. Pri pregledu literature smo tako obravnavali raziskave, v katere so bile vključene osebe od 60. leta starosti naprej. Pridobljene podatke, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo predhodno kritično analizirali. Avtorji ugotavljajo različne dejavnike tveganja za padce glede na spol. Dokazano je, da pogosteje padajo ženske. Avtorji so enotni, da ima vadba ravnotežja pozitivne vplive na zmanjšanje padcev in na zmanjšanje strahu pred ponovnim padcem. Le-ti ugotavljajo tudi, da vadba za izboljšanje mišične moči pomembno vpliva na izboljšanje ravnotežja. Iz dokazov v literaturi lahko sklepamo, da z vadbo ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih pomembno prispevamo k zmanjševanju padcev in zmanjšanju strahu pred padci. Dokaze iz literature lahko praktično uporabljamo tako pri preventivni kot kurativni obravnavi starostnikov. V prihodnje je potrebno izvesti raziskave, ki bodo med sabo primerjale različne vrste vadbenih programov usmerjenih v ravnotežje in ugotavljale njihovo stopnjo učinkovitosti za zmanjšanje padcev in strahu pred padci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4177; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (938,01 KB)

3.
Pristopi za zmanjševanje padcev pacientov z demenco
Emil Marjanović, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: padci, zmanjševanje padcev, pacienti, demenca
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 1821; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (610,00 KB)

4.
Pomen upada vida in staranja na preventivo pred padci
Urška Leskovšek, 2020

Opis: S starostjo se vid slabša. Spremembe pa imajo pomemben vpliv na vsakdanje življenje starejšega. Povečana potreba po pomoči osnovnih dnevnih dejavnosti je povezana z zmanjšano ostrino vida. Vid prispeva k ohranjanju ravnotežja med gibanjem, z njim zaznavamo orientiranost lastnega telesa glede na silo težnosti in gibanja. Proces staranja poslabša tudi ravnotežje, kar poveča nevarnost za padce. Padci postajajo glavna skrb za javno zdravstvo, saj so eden izmed glavnih vzrokov poškodb in smrti starejših odraslih. Padci pri starejših sprožijo strah, kar vodi v depresijo, zaskrbljenost in zmanjšano telesno dejavnost. Čeprav nekatere raziskave niso odkrile pomembne povezave med ostrino vida in tveganjem padca, imajo starejši odrasli z nizko ostrino vida večje tveganje za padce. Zdrav način življenja, ki vključuje redno telesno vadbo, druženje in komunikacijo, prispeva k boljšemu počutju posameznika in večji samozavesti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši (elderly people), ravnotežje (balance), vid (eyesight), padci (falls).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2001; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Ugotavljanje primerne kinezioterapije za starejše odrasle
Patricia Jerman, 2022

Opis: Staranje prebivalstva je vedno bolj razširjen pojav v današnji družbi, saj se življenjska doba ljudi podaljšuje. Vedno več je starejših odraslih, ki zaradi staranja in z njim povezanega upadanja gibalnih sposobnosti, postaja vedno bolj gibalno oviranih, nefunkcionalnih pri vsakodnevnih opravilih in posledično vse bolj odvisnih od pomoči drugih. Zanimalo nas je, kaj je po priporočilih stroke primerna kinezioterapija za starejše odrasle, pri ohranjanju oziroma preprečevanju prehitrega upadanja gibalnih sposobnosti zaradi staranja in telesne nedejavnosti ter omogoča samostojno staranje in ohranjanje kakovosti življenja. Osredotočili smo se predvsem na primerno kinezioterapijo za ohranjanje mišične moči, jakosti in mase ter ravnotežja, saj so te gibalne sposobnosti zelo pomembne pri preprečevanju sarkopenije, dinapenije, osteoporoze, padcev in z njim povezanimi zlomi. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu učinkovito sredstvo za ohranjanje ali pridobivanje kostne in mišične mase, mišične moči ter jakosti. Ugotovili smo, da je vadba za ravnotežje poglavitna komponenta kinezioterapije, saj zmanjšuje možnosti padcev in z njimi povezanih zlomov. Priporočamo večkomponentno, v ravnotežje usmerjeno vadbo. Poleg vadbe proti uporu ter vadbe za ravnotežje smernice za starejše odrasle priporočajo še vaje za gibljivost ter aerobno vadbo za vzdržljivost zmerne intenzivnosti v trajanju vsaj 150 minut na teden ali visoke intenzivnosti v trajanju vsaj 75 minut na teden. Za ohranjanje ali pridobivanje primernega funkcionalnega statusa je priporočljiva večkomponentna vadba, sestavljena iz vaj proti uporu, vaj za ravnotežje, aerobno vzdržljivost in gibljivost s poudarkom na vadbi proti uporu in vadbi za ravnotežje. Pomembno je, da kinezioterapijo, t.i. terapijo z gibanjem, izvajamo redno, kontinuirano s primernim izborom vaj ob upoštevanju zdravstvenih omejitev posameznika. Obremenitev, s katero določamo intenzivnost vadbe, naj bo postopna, oz. progresivna in prilagojena posameznikovi zmogljivosti ter njegovemu zdravstvenemu statusu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starejši odrasli, kinezioterapija, vadba proti uporu, vadba za ravnotežje, padci, mišična masa, mišična jakost, osteoporozni zlomi
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 903; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (703,71 KB)

6.
Vpliv telesne vadbe na kostno gostoto in število zlomov pri pacientih z osteoporozo
Kaja Verdnik, 2022

Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Objavljeno: 01.12.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (668,07 KB)

7.
Vadba namenjena preprečevanju padcev pri starostnikih
Alma Isakoska Drole, 2023

Opis: Staranje je neizogiben fiziološki proces, ki ga opredeljuje postopno poslabšanje telesnih funkcij in upočasnitev različnih procesov. V procesu staranja se zmanjša delovanje različnih organskih sistemov, kar vodi v spremembe telesne sestave in upad telesnih dejavnosti. Najopaznejše spremembe se kažejo s slabšanjem gibljivosti sklepov, upadom mišične mase in mišične moči, zmanjšanjem trdnosti kosti, poslabšanjem refleksov ter počasnejšim premikanjem in hojo starostnikov. Slabše delovanje proprioceptivnega sistema otežuje zaznavanje položaja telesa in posledično vodi v padce. Padci predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti, ki se s starostjo stopnjujejo. Vsako leto kar tretjina ljudi starejših od 65 let in več, doživi vsaj en padec. Najpogostejši so med izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti sklanjanja, vstajanja in hoje. Povzročajo številne poškodbe, med katerimi so najpogostejši zlomi kolka, mehkih tkiv, glave, in druge lažje poškodbe, kot so udarci, zvini in natrganine. V diplomski nalogi smo preučevali učinkovitost vadbenih programov, namenjenih preprečevanju padcev pri starostnikih. Pri izbiri študij smo se osredotočili na tiste, ki so raziskovale vpliv različnih vadbenih programov na padce. Po pregledu literature in 10 člankov smo ugotovili, da je vadba proti uporu ključna za izboljšanje ravnotežja, vzdržljivosti in gibljivosti starostnikov. Prav tako smo ugotovili, da vadbeni programi s poudarkom na ravnotežju vplivajo na zmanjšanje števila padcev ter z njimi povezanih zlomov in izboljšanje sposobnosti ravnotežja. Za izboljšanje ali ohranjanje telesne pripravljenosti starostnikov priporočamo večkomponentno vadbo, ki je poleg vadbe ravnotežja usmerjena tudi v vadbo proti uporu. Smernice, namenjene preprečevanju padcev, priporočajo vključitev vsaj treh vadbenih komponent, vzdržljivosti, gibljivosti, moči in ravnotežja, v trajanju 150 minut tedensko ali 30 minut vadbe na dan, petkrat na teden. Upoštevati je treba starostnikove omejitve in zmožnosti ter slediti načelu progresije oz. postopnosti povečanja obsega, intenzivnosti in zmožnosti vaj. Za učinkovitejšo vadbo sta pomembna redno izvajanje, pod nadzorom terapevta, in vključitev kognitivnega treninga, ki vsebuje informacije v povezavi s padci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: padci, preventiva, starejši odrasli, vadba proti uporu, vadba ravnotežja, vadba vzdržljivosti
Objavljeno: 10.07.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh