1. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala.
Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Vpliv pandemije Covid-19 na gibanje otrok in razvoj prototipa mobilne aplikacije za spodbujanje gibanja : magistrska nalogaUroš Valenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na telesno aktivnost in gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok ter raziskuje potencial mobilnih aplikacij kot orodja za spodbujanje telesne aktivnosti v sodobnem digitalnem okolju. Rezultati raziskave so razkrili znatno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije pri otrocih, še posebej pri tistih, ki živijo v ruralnih območjih. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile oblikovane smernice za razvoj mobilne aplikacije, ki bo učinkovito spodbujala telesno aktivnost in izboljšala gibalne sposobnosti mladih. Ugotovljeno je bilo, da lahko pravilno zasnovane mobilne aplikacije učinkovito motivirajo otroke k večji telesni aktivnosti, pritegnejo njihovo pozornost in spodbujajo dolgotrajno angažiranost pri vadbi. V zaključku naloge so podana priporočila za nadaljnji razvoj aplikacij, ki bi bile še bolj prilagojene starostnim skupinam in potrebam otrok, ter predstavljeni predlogi za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: telesna aktivnost, gibalne sposobnosti, osnovnošolski otroci, pandemija COVID-19, mobilne aplikacije, digitalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 54; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,07 MB) |
3. |
4. Vpliv pandemije Covid-19 na finančne trge in trgovanje s finančnimi instrumentiLuka Albreht, 2023, diplomsko delo Opis: Leta 2020 je pandemija covida-19 zaustavila svet in s tem vplivala na finančne trge. V diplomskem delu smo analizirali njen vpliv na glavne svetovne delniške indekse, kot so S&P 500, DOW Jones, NASDAQ, DAX in Hang Seng. Pandemija je povzročila začasen padec vrednosti indeksov, vendar so se ti do konca leta 2020 že povrnili na prvotno raven zaradi intervencij centralnih bank in vlad. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je trgovanje s finančnimi instrumenti v času pandemije povečalo, saj so fluktuacije na trgih pritegnile nove vlagatelje.
Ključne besede: covid-19, pandemija, finančni trgi, delniški indeksi, frekventnost trgovanja
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2023; Ogledov: 686; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,41 MB) |
5. Mednarodna primerjava interventnih ukrepov na področju omejevanja človekove pravice do zbiranja in združevanja – epidemija COVID-19 : magistrsko deloBoris Obolnar, 2023, magistrsko delo Opis: Leto 2020 se je v svetovno zgodovino zapisalo kot leto pandemije virusa SARS-CoV-2, ki povzroča nalezljivo bolezen COVID-19. V Sloveniji je bila 12. marca prvič v slovenski zgodovini razglašena epidemija. V tem času je v državi vladalo izredno stanje, čeprav uradno nikoli ni bilo razglašeno. Pandemija je močno vplivala na uživanje ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic po svetu. Države so bile pri spopadanju s koronakrizo primorane sprejemati interventne ukrepe za zaščito življenja in zdravja ljudi. Namen pričujočega dela je bil sistematični pregled ter analiza ukrepov vlade Republike Slovenije (RS) za zajezitev in omilitev posledic epidemije na področju omejevanja pravice do zbiranja in združevanja, zlasti v prvem in drugem epidemiološkem valu. Za proučevanje problema smo uporabili kvalitativne metode družboslovnega raziskovanja in metodo mednarodne primerjave. S pomočjo slednje smo ukrepe RS primerjali z ukrepi Zvezne Republike Nemčije, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske. Želeli smo raziskati njihovo ustavnost, učinkovitost ter vplive, ki jih prinašajo za družbo in gospodarstvo. Ukrepi so imeli v primerjanih državah pozitivne, kot tudi negativne vplive. Sprejemanje ukrepov je v državah privedlo do polemik glede demokracije in vladavine prava. S strani ustavnih sodišč so bile ugotovljene nekatere neskladnosti ukrepov z ustavami. Rezultati dela bodo prispevali k ozaveščanju o problematiki, ki je nastala kot posledica epidemije in sprejetih ukrepov v RS in mednarodnem prostoru; pripomogli bodo k jasnejšemu pogledu na ustavnost, učinkovitost ter vpliv ukrepov, odkrivanju najranljivejših družbenih skupin in panog v tem času ter služili kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje na obravnavanem področju.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, pandemija, človekove pravice, svoboda gibanja, zbiranje in združevanje, interventni ukrepi, ustavnost, učinkovitost, mednarodna primerjava
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1087; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,93 MB) |
6. |
7. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepov : diplomska nalogaKatja Krivograd, 2022, diplomsko delo Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1002; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,08 MB) |
8. Vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju gospodarstvaNeli Pisek, 2022, diplomsko delo Opis: Stres na delovnem mestu je postal pojem, s katerim se lahko srečujemo na dnevni bazi. V diplomskem delu smo proučevali vpliv pandemije Covid-19 na preobremenjenost posameznikov v terciarnem sektorju, njegov namen pa je bil podrobneje obravnavati pojem preobremenjenosti posameznika, vzroke njenega obstoja in njene posledice na posameznika in gospodarstvo ter v ospredje postaviti stanje preobremenjenosti med posamezniki zaposlenimi v terciarnem sektorju pred in ob pojavu pandemije Covid-19 ter proučiti kakšne vplive je imela ta na posameznike.
Ključna ugotovitev diplomskega dela se navezuje na vse potrjene hipoteze in priča o tem, da je pandemija Covid-19 negativno vplivala na posameznike, glavni povzročitelj pa je bil stres, ki je nastajal zaradi vseh negotovosti, tako v poslovnih kot tudi zasebnih življenjih.
Ključne besede: preobremenjenost, stres, pandemija, Covid-19, posamezniki, delovno mesto, terciarni sektor
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2022; Ogledov: 1051; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,24 MB) |
9. Pravica do združevanja kot temeljna človekova pravica v času COVIDA-19 : magistrska nalogaMatej Bračun, 2022, magistrsko delo Ključne besede: COVID-19, pravice, pandemija COVID-19, pravice do zbiranja, pravice do združevanja, ustavna presoja, policijska pooblastila, sorazmernost, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 1349; Prenosov: 63
Celotno besedilo (808,32 KB) |
10. Vpliv epidemioloških sprememb na menedžment človeških virov in delo od doma kot posledica pandemije : magistrska nalogaKatja Ostreuh, 2022, magistrsko delo Ključne besede: COVID-19, menedžment človeških virov, pandemija COVID-19, delo od doma, delovno okolje, digitalna pismenost, izredne razmere, pandemija
Objavljeno v ReVIS: 24.10.2022; Ogledov: 810; Prenosov: 51
Celotno besedilo (949,27 KB) |
