Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi financiranja in organiziranja mladinskih zamejskih organizacij
Gašper Pečar, 2023

Opis: Za ohranjanje slovenske narodne identitete v zamejstvu je pomembno, kako uspešno se bodo kultura, jezik, identiteta prenesli na mlade, ki so danes podvrženi izraziti globalizaciji in individualizaciji, ki zmanjšujeta pomen skupnosti. Za ohranitev narodne identitete med zamejskimi Slovenci je med najbolj ključnimi ukrepi povečanje zanimanja mladih za participacijo v zamejstvu. Republika Slovenija je na področju ohranjanja narodne identitete v zamejstvu sprejela številne pravne akte in resolucije, leta 2011 pa je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za namen povečanja participacije mladih pripravil Akcijski načrt. Ta je predvidel 7 ciljev, med drugim tudi cilja podpirati povezovanje mladih v organizacije in druga interesna združenja ter spodbuditi mrežo povezovanje mladih, ki presegajo raven društva ali celo države, v kateri živijo. V magistrskem delu smo obravnavali realizacijo teh dveh ciljev in ugotavljali, kakšne ukrepe je RS sprejela za realizacijo teh dveh ciljev in ali se je od sprejetja akcijskega načrta povečala družbena participacija mladih v zamejstvu. S pomočjo analize primarnih in sekundarnih podatkov in s pomočjo metode kompilacije smo interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja. V empiričnem delu magistrskega dela smo izvedli intervjuje s predstavniki mladih zamejcev. V raziskavi smo ugotovili, da Republika Slovenija ne naslavlja krepitve mladinskega organiziranja in participacije ciljno, temveč izvaja podporo posredno, v okviru ukrepov, ki so namenjeni vsem organizacijam v zamejstvu. Kljub temu smo ugotovili, da interes mladih po participaciji v zamejstvu narašča.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodna identiteta, zamejci, participacija mladih, mladinsko organiziranje, akcijski načrt
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (747,39 KB)

2.
Aktivno državljanstvo mladih v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti: pomen mladinskega organiziranja za lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji
Andrej Čuš, 2023

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno: 20.12.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh