Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do izražanja vere v javnem življenju : diplomsko delo
Jasmina Prosen, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo posvečam eni od temeljnih človekovih pravic, to je pravici do izražanja verskega prepričanja v javnem prostoru. Gre za temeljno človekovo pravico, ki ni absolutna in njeno izražanje ni tako svobodno, kot bi si sprva mislili. Je ustavno varovana pravica in normativno podlago zanjo lahko iščemo v zakonih, ustavnih odločbah ter sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Vsak posameznik zase odloči, kolikšen pomen ima zanj njegovo versko prepričanje in v kolikšni meri ga želi izražati v javnem življenju. Nekateri ljudje so pripravljeni to pravico zagovarjati pred sodišči in si jo izboriti po pravni poti. Tem posameznikom se lahko zahvalimo, da so pogumno izrazili svoje prepričanje in stopili v bran tej pravici. Zaradi njih imamo danes širši spekter norm, s katerimi lahko zaščitimo to pravico. Ker pa vemo, da v preteklosti in nedolgo nazaj temu ni bilo tako, se v diplomskem delu dotaknem tudi ustavno sprejetih določb o verski svobodi v stoletni slovenski zgodovini. Navsezadnje menim, da sta tudi ta pravica in želja po njenem javnem izražanju velikokrat povezani in odvisni od zgodovinske ter kulturne dediščine nekega družbenega okolja. Svet se spreminja in trenutno smo priča množičnemu priseljevanju ljudi, ki prihajajo iz bistveno drugačnega družbeno-verskega okolja, kar od nas terja veliko mero srčnosti, strpnosti in razumevanja. V ta namen sem preučila današnjo ustavo in slovensko zakonsko podlago, tri odločbe Ustavnega sodišča RS in tri sodbe ESČP, ki obravnavajo pravico do izražanja vere v javnem prostoru. V diplomskem delu poskušam razložiti oziroma raziskati splošni pomen, namen, pomembnost in razumevanje splošne ustavne določbe o ločenosti cerkve od države kot dediščine francoske revolucije.
Ključne besede: pravica do izražanja vere, verska pokrivala, verski simboli, sekularizem, pluralizem, ustava, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 510; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Vloga javne radiotelevizije v sodobni demokratični družbi : magistrsko delo
Veronika Kvaternik, 2021, magistrsko delo

Opis: Javna radiotelevizija je množični medij v službi celotne javnosti, njeno delovanje pa je tesno povezano z ustavno demokracijo in uresničevanjem človekovih pravic, v ospredju katerih je pravica do svobode izražanja. Vloga sodobne javne radiotelevizije ni zgolj v tem, da informira, izobražuje, skrbi za jezik in kulturo ter zabava, temveč ima še posebno poslanstvo, ki je v tem, da spodbuja demokratične vrednote, vladavino prava in socialno kohezijo. Takšno vlogo ji pripisuje Svet Evrope, povezava med javno radiotelevizijo in demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami družbe ter zahtevami medijskega pluralizma pa izhaja tudi iz pravnega reda Evropske unije. Javni mediji so značilnost evropskega dualnega medijskega sistema, v katerem poleg komercialnih medijev delujejo še javni, ki so večinoma financirani iz javnih sredstev. Stabilno in zadostno financiranje za javno radiotelevizijo pomeni, da lahko deluje neodvisno od političnih in gospodarskih vplivov, pri čemer večina vsebin, ki jih ponuja, ni komercialno naravnana. Zaradi kulturnih in političnih razlik med državami EU je na tem področju težko vzpostaviti enotno politiko, zavezujoče določbe prava EU se nanašajo le na področje financiranja. Obstajajo pa določene skupne vrednote, ki jih je v obliki načel v svojih dokumentih sprejel Svet Evrope. Te služijo kot pomoč sooblikovalcem medijske politike in kot argumenti v odločitvah najvišjih sodišč, kadar odločajo o kršitvah svobode izražanja zaradi posegov v novinarsko in uredniško svobodo, in v primerih, ko je ogrožena finančna ali institucionalna neodvisnost javnega medija. Programi javne radiotelevizije morajo zagotavljati različne in kvalitetne vsebine, ki morajo odražati družbeno raznolikost, tako kulturno kot politično, javnost pa ima pravico, da takšne vsebine zahteva. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev je institut, ki bi lahko prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju z javnostjo
Ključne besede: javna radiotelevizija, svoboda izražanja, javnost, javni interes, medijski pluralizem, varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1735; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh