Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poenostavljena prisilna poravnava
Matic Miklič, 2019

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 1987; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (944,13 KB)

2.
Institut poenostavljene prisilne poravnave in njegova zloraba
Sabina Mahnič, 2020

Opis: Institut poenostavljene prisilne poravnave (PPP) je eden od institutov insolventnega prava in eden od postopkov zaradi insolventnosti. Uveden je bil z novelo ZFPPIPP-E leta 2013, od takrat pa je bil večkrat spremenjen ter še večkrat zlorabljen. Namen njegove uvedbe je bil najmanjšim, tj. mikro družbam in samozaposlenim omogočiti čim ugodnejše prestrukturiranje. Vendar se je njegov namen izjalovil, ko so na podlagi pogojev za vložitev predloga PPP to izkoristila podjetja, ki so se želela po hitri poti znebiti čim več dolgov. Tako so se kmalu po uvedbi PPP v njej znašla podjetja, ki so sicer izpolnjevala dva od treh zahtevanih meril za klasifikacijo v mikro družbo, ki jo ureja 55. člen ZGD-1 1 , nikakor pa niso spadala glede na delovanje in razvpitost med mikro družbe. Zloraba instituta se je še bolj razrasla, ko je bil ukinjen pogoj, da je potrebno upnikom ponuditi vsaj 50% poplačilo terjatev. Takrat so družbe množično vlagale predloge za 5% ali še manjše poplačilo terjatev. Taki primeri na čelu s postopki PPP družb v skupini ELECTA v lasti družine Janković so razlog, zakaj se zadnje leto sestajata implementacijska komisija ZFPPIPP in Komisija za nadzor javnih financ. ZFPPIPP je torej potreben temeljite reforme, predlaga se tudi ali umestitev PPP med redno prisilno poravnavo ali pa njena ukinitev. Vsekakor pa je potrebno postopati dokaj hitro, predvsem pa logično in nevtralno, da se čimprej preprečijo nove zlorabe in da bo PPP končno služila svojemu pravemu namenu, tj. pomagati dolžnikom prestrukturirati družbo za nadaljnje poslovanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, zloraba instituta, insolventno pravo, upnik, dolžnik
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1210; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (873,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh