Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pogajanja : učinkovitost taktike dober - slab dečko v nepremičninskem sektorju
Gregor Koritnik, 2018

Opis: V magistrskem delu je izpostavljena pomembnost poznavanja pogajalskega procesa, strategij, slogov in taktik za dosego uspešnih izidov pogajanj. Izpostavljene so pogoste napake pogajalcev in podana navodila za uspešno reševanje le-teh. Z analizami primerov so natančneje opisane prednosti uporabe taktike dober – slab dečko. Anketa in poglobljeni intervjuji natančneje prikazujejo navade slovenskih pogajalcev in opozarjajo na pomembne vrzeli v slovenskem prostoru. Pogajanja so prisotna na vseh področjih življenja in potekajo med ljudmi, ki imajo različne vrednote, mišljenje in poglede. So nepredvidljivi in lahko prihajajo iz različnih okolij. Dnevno se srečujemo s pogajanji, da bi razrešili konflikte in dosegli realne rešitve. Ugotavljam, da spretnost pogajanja v poslovnem svetu vpliva na dosego ciljev na vseh drugih področjih, pri čemer pogajalske taktike predstavljajo orodje za dosego ciljev. Taktika dober – slab dečko je ena najuspešnejših, posebej kadar je v rabi z drugimi taktikami. Analize primerov kažejo, da je omenjena taktika zlahka prepoznavna; množično se je poslužujejo pogajalci iz nepremičninskega sektorja, saj znotraj nje uspešno izmenjujejo vloge. Anketirani jo označujejo kot težko, sam pa vidim težavo v pridobivanju vedno novih znanj s tega področja. Anketirani pogosto ne ločijo med strategijami, slogi, koncepti in taktikami in se ne zavedajo pomembnosti BATNE (dobre alternative). Po vzoru iz tujine bi morali pogajalci nenehno obiskovati treninge efektivne komunikacije, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje dobrih odnosov in pridobivanja »občutka za ljudi«. Poznavanje procesov managementa bi prav tako sodilo v ta okvir. Raziskava opozori na nujnost organiziranja strokovnih izobraževanj na to temo v slovenskem prostoru. Pogajanja niso tekmovanja, temveč prizadevanja obeh strank, da dosežeta dogovor. Z lastnimi ugotovitvami lahko potrdim dejstvo, da je uporaba različnih strategij in taktik povsem moralna, in sicer do te mere, ko komunikacija med partnerjema spoštuje vse zahteve poslovnega bontona. Ob sočasnem upoštevanju načela win – win, ki ga zagovarjajo prav vsi izurjeni pogajalci, je nemogoče, da bi kakršne koli prijeme lahko označili kot nemoralne in neetične.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pogajanja, pogajalec, poslovni bonton, komuniciranje, pogajalske strategije in taktike, taktika dober – slab dečko, morala, etika
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 2013; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

3.
Kompleksnost kolektivnih pogajanj in socialni dialog
Lepa Vasilič, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivna pogodba, pogajanja, socialni dialog, strategija pogajanj, zakonodaja
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 1282; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1022,62 KB)

4.
Pogajanja v italijanskem poslovnem okolju
Melvis Haskić, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medkulturno komuniciranje, poslovanje, pogajanja, poslovna kultura, BATNA
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 1286; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

5.
Vpliv kulture na pogajanja z Indijci
Sanela Husić, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovno komuniciranje, medkulturna pogajanja, kulturna različnost, kulturni šok, vpliv kulture, globalizacija, Indija, magistrsko delo
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 1458; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (978,98 KB)

6.
Kolektivna pogajanja in kolektivna pogodba
Ivana Kovač, 2017

Opis: Dandanes v svetu velja, da so kolektivne pogodbe v demokratičnih državah s tržnim gospodarstvom učinkovito sredstvo za urejanje delovnih pogojev ter razmerij med socialnimi partnerji, ki med drugim omogočajo urejanje področij, ki niso urejena v okviru Zakona o delovnih razmerjih, pri čemer so razvojno gledano rezultat pravice delavcev do sindikalnega združevanja, ki je temeljna pravica svobode delovanja sindikatov.Zaradi hitro rastočega gospodarskega razvoja in večje konkurenčnosti je pravica do kolektivnega pogajanja pomemben vidik socialnih partnerjev za predstavljanje in doseganje svojih zahtev ter še kako pomembna za uravnotežen in skladen razvoj trga dela, urejanje konfliktnih ekonomsko-socialnih razmerij, vzpostavljanje socialnega miru ter krepitev splošne demokratične ravni v družbi in posamezni državi, katere cilj je tudi socialni dialog. S socialnim dialogom ustvarjamo temeljno komunikacijo v družbeni skupnosti, kar vodi k razvoju svobode, varnosti in človeškega dostojanstva. V tem je izredno pomembno tudi delo socialnih partnerjev,ki je uspešneje, kolikor bolj so izenačeni z realno močjo, pri čemer je ključnega pomena za kakovosten socialni dialog njihovo medsebojno spoštovanje, ki je pomemben element za enakopravno varovanje interesov delavcev v kolektivnih pogajanjih, še posebej v času krize, ki nas bo spremljala še vrsto let in je največji izziv za medsebojne odnose. V diplomskem delu se osredotočamo na varovanje interesov vseh socialnih partnerjev, katerega temelj je socialni dialog, pri tem pa skušamo skozi zakonitosti procesa kolektivnih pogajanj in njegovih značilnosti spoznavati temeljne značilnosti kolektivne pogodbe pri nas in v Nemčiji, Italiji ter Avstriji, pri čemer nas zanima tudi pomen zakonskih temeljev za zagotavljanje kakovostnega socialnega dialoga.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kolektivna pogodba, kolektivna pogajanja, socialni partnerji, socialni dialog, varovanje interesov, kakovost socialnega dialoga
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh