Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ignac Golob
Tone Kos, 2016

Opis: Diplomacija je nepogrešljivi in nujni del vsakdanjika v mednarodnih odnosih. Poklicni diplomati igrajo pri tem pomembno vlogo. Ker prav oni zastopajo države in s tem milijonske narode, nosijo s sabo veliko družbeno odgovornost za podajanje, prenos ali izražanje stališč lastne države. Pomembno je, da v državi gostiteljici pridobijo čim več informacij, ki koristijo lastni državi. Magistrsko delo predstavlja poklicnega diplomata Ignaca Goloba, ki je nekaj let po polnoletnosti stopil v diplomacijo in bil vanjo vključen oziroma aktiven vse do svoje smrti leta 2002. Na začetku svoje diplomatske kariere leta 1953 je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu pri veleposlaniku Darku Černeju spoznal nekatere pomembne naloge in znanja, ki jih je obvladal, ter zakonitosti poklica, v katerega se je podal. Pri slednjem je spoznal diplomatski red in disciplino. Prve besede veleposlanika Černeja so se nanašale pomembne lastnosti, kot so točnost, videz in znanje jezikov. Kariera Ignaca Goloba, začenši s Švedsko, se je nemudoma nadaljevala v kraju, ki bi ga lahko imenovali križišče diplomacije. Organizacija združenih narodov (OZN) je diplomata Goloba poklicno močno zaznamovala. Postal je diplomat, ki je v svoji karieri do potankosti spoznal multilateralno diplomacijo. Ko je tako za časa bivše Jugoslavije pridobil številne diplomatske izkušnje v diplomaciji ter v njej deloval na številnih veleposlaniških funkcijah, med katerimi vsekakor sodijo kot najpomembnejša tista v okviru OZN, je s tem potrjeval znanje in izkušnje pri vodenju procesov v diplomatski organizaciji. V svoji diplomatski karieri je bil Golob štirikrat veleposlanik v jugoslovanski diplomaciji in dvakrat državni sekretar v slovenski. Prelomnica v njegovem življenju je bila uresničitev njegove napovedi o združitvi obeh Nemčij, kar se je dejansko zgodilo dve leti po napovedi. Po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije je bil kmalu povabljen k uresničevanju ciljev takratne slovenske zunanje politike. Domala logično je, da je s svojimi izkušnjami, znanstvi (bistveno) prispeval k tedanji slovenski diplomaciji, da je Slovenija vstopila v članstvo OZN. Slovenska diplomacija je spoznala njegovo resnično vrednost in velikost poklicnega diplomata, ki ga je nosil v sebi, ter ga povabila za državnega sekretarja na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Tam je izkušnje iz prejšnje diplomacije uresničeval v na novo nastajajoči slovenski diplomaciji. Sogovorniki so mi v procesu raziskovanja njegovega diplomatskega dela predstavili, kako je v funkciji državnega sekretarja učil, postavljal pravila ter celo zapovedoval, da je vsaka najmanjša stvar pri diplomatskem nastopu (pri komunikaciji, pri sprejemu ter posredovanju informacije) zelo pomembna. Merilo glede veličine njegovega profila poklicnega diplomata bi lahko bilo dejstvo, da je prenekateri dokument, sestavljen v kabinetu tedanjega predsednika države, pred pošiljanjem pregledal in izpilil prav Ignac Golob
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, poklicni diplomati, veleposlaniki, državni sekretarji, Organizacija združenih narodov, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1417; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (847,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh