1. |
2. Odškodninska odgovornost policista za škodo, nastalo pri izvajanju policijskih pooblastilMatic Jadrič, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, javni uslužbenec, policijska pooblastila, odškodninska odgovornost države, subjektivna odškodninska odgovornost, škoda, policist, policija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2638; Prenosov: 234
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Poligrafska metoda kot poseben način zbiranja podatkovJanja Vodopivec, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poligraf, poligrafska preiskava, poligrafska metoda, poligrafski test, verodostojnost, poligrafski preiskovalec, policist, policijska pooblastila, zbiranje obvestil
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1265; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovostiAnita Zagorc, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vodilo v diplomski nalogi je etični vidik policijskih postopkov v doseganju kakovosti. Predstavili bomo znanje in delo polici stov, kako spoštujejo etiko pri svojem delu in ali s takim delom lahko dosežejo ustrezno kakovost policijskega dela, saj vsa dejanja spremljajo etične dileme. Postavljajo se vprašanja o tem, ali smo ravnali prav ali narobe, je bilo to moralno ali nemoralno , pa naj bo to na zasebnem ali poslovnem področju. Zato obravnavamo in prikažemo policista, ki naj bo hkrati etičen in strokoven. Namen: Namen naloge je prikazati resnično problematiko policijskega dela, ki je razpeto med etiko, kakovostjo in strokovnostj o. Metoda: Metoda dela, ki smo jo uporabili, temelji na proučevanju teoretične podlage, ki nam daje osnovo za oceno etičnih vrednot policistov pri njihovih nalogah in postopkih. Na kratko opisujemo, da mora policist dobro poznati policijska pooblastila, pravice in dolžnosti, da lahko svoje delo izvede strokovno in korektno. V drugem delu se osredotočimo na policista in z njegovim vrednotenjem ugotavljamo etičnost postopkov v različnih primerih in vrednotenje načel delovanja policije. Rezultati: Iz analiz e predpisov in prakse opisujemo ugotovitve v zvezi s kakovostjo etičnih postopkov policista. Na podlagi ugotovljenih oziroma podanih rezultatov vprašalnika ugotavljamo etičnost postopkov, prikažemo nekatera specifična etična vprašanja in dileme, ki se kaže jo pri delu policistov, in poizkušamo teoretično podlago povezati z dejanskim stanjem etike, strokovnosti in zakonitosti v policijskih postopkih. Organizacija: Policijsko dejavnost izvaja veliko različnih organizacij, vendar je med vsemi najbolj vidna jav na policija. Uresničevanje etičnih načel v policiji je močno povezano s skupnimi vrednotami organizacije: kakovost, ugled, ustvarjalnost, znanje in resnica. Družba: S perspektive državljanov je pričakovanje kakovostnega in etičnega dela policije povsem up ravičeno. Originalnost: Policijsko dejavnost razumemo kot dejavnost varovanja življenja in premoženja ljudi ter zagotavljanje reda in miru. Za policista je pri varovanju človekovih pravic bistvenega pomena, da se uresničujejo na podlagi ustave. Samo njiho vo delo je urejeno z ustavo, zakonskimi in podzakonskimi določili. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena le na eno policijsko postajo, torej le v enem določenem območju. Raziskavo bi morali izvesti na več policijskih postajah po celot nem območju Republike Slovenije, saj bi tako dobili realno oceno o uresničevanju etičnih načel in problematiki pri tem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policist, etična stališča, kakovost, zakonitost, policijsko pooblastilo, integriteta, odločanje
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 781; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Primerjava dobrih praks varovanja človekovega dostojanstva v slovenskem in norveškem zapornem sistemuGordana Šket, 2020 Opis: Magistrsko delo je nastalo v želji izboljšanja varovanja človekovih pravic in dostojanstva v slovenskih zaporih. Za primerjavo se nam je zaradi dokumentarne serije, ki smo jo gledali na Netflixu, imenovane Inside the world's toughests prisons, zdela najbolj primerna Norveška. Na kanalu YouTube smo pogledali filmčke o nekaterih norveških zaporih, ki so v teh posnetkih predstavljeni kot najbolj humani zapori na svetu. V magistrskem delu so predstavljeni in z norveškim sistemom primerjani ter analizirani postopki, ki jih zaposleni v Oddelku za varnost vsakodnevno izvajamo in ki lahko v veliki meri posegajo v človekovo dostojanstvo in varovanje tega. Ohranjanje človekovega dostojanstva je, še posebej v ustanovi, kot je zapor, izrednega pomena. Zaprte osebe so med prestajanjem zaporne kazni izpostavljene raznim situacijam ter postopkom, ki lahko vsakemu posamezniku posebej pomenijo razvrednotenje njegovega dostojanstva in kršitve njegovih pravic. V vseh zapornih sistemih, tudi v slovenskem in norveškem, so postopki, ki so z vidika varovanja človekovega dostojanstva težavni, a se jim ni moč izogniti ali jih preprečiti, saj so obvezen sestavni del prestajanja zaporne kazni. Pri teh postopkih je težko ohranjati človekovo dostojanstvo, tako na strani zaprte osebe kot na strani zaposlenih. V magistrskem delu smo proučili način izvajanja teh postopkov v enem in drugem sistemu. Ugotovili smo, kateri sistem je človeku bolj prijazen in bolje poskrbi za človekovo dostojanstvo ter kateri primeri dobrih praks so tisti, ki bi jih Slovenija morala prenesti v svoj zaporni sistem tako, da bi zagotovila večje človekovo dostojanstvo tako za zaprte osebe kot tudi za zaposlene v zaporih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapor, človekovo dostojanstvo, pravosodni policist, obsojenci, kazen
Objavljeno: 16.02.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,68 MB) |
6. |
7. Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporihStanislav Strajnar, 2022 Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 453; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021Simon Bizjan, 2022 Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 289; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policistaMiro Rožman, 2022 Opis: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 347; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,62 MB) |
