Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmerja moči znotraj slovenske politične elite
Karmen Potočar, 2016

Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture, politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi v političnem in ekonomskem sistemu. S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (804,95 KB)

2.
Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v Sloveniji
Robert Gajser, 2020

Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso. Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev. Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden teren za t. i. volilno manipulacijo. Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev, in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (970,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh