Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Omejitve človekovih pravic v policijskem postopku ugotavljanja identitete
Damijan Kolarič

Opis: V magistrskem delu sem predstavil omejitve človekovih pravic in spoštovanje le teh v policijskih postopkih. Natančneje sem jih predstavil v policijskem postopku ugotavljanja identitete, ki predstavlja prvi stik s policistom. V uvodu magistrskega dela sem predstavil človekove pravice v policijskih postopkih. Tu sem predstavil etiko v policiji, Kodeks slovenske policije in Evropski kodeks policije ter varstvo človekovih pravic v policijskih postopkih. Osrednji del magistrskega dela sem namenil ugotavljanju identitete in identifikacijskem postopku. Predstavil sam postopek ugotavljanja identitete po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in omejitve človekovih pravic v tem postopku. Prav tako sem predstavil analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-152/03-13, o oceni ustavnosti prvega odstavka 35. člena Zakona o policije, ki je policistom dajal podlago za ugotavljanja identitete, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-312/11-21, o oceni ustavnosti prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člena Zakona o policiji, analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-271/08-19, o oceni ustavnosti tretjega in četrtega člena 56. člena Zakona o policiji in analizo Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-272/98-26 o oceni ustavnosti prvega in drugega odstavka 49. člena Zakona o policiji. V zaključnem delu magistrskega dela sem na podlagi tuje literature in zakonodaje predstavil analize ugotavljanja identitete v Nemčiji, v Franciji, v Avstriji, v Belgiji, v Veliki Britaniji, v Združenih državah Amerike in na Hrvaškem ter verifikacijo hipotez, ki sem jih postavil v uvodu magistrskega dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice in temeljne svoboščine, varuh človekovih pravic, policijska pooblastila, ugotavljanje identitete, policijski postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2975; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
3.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih
Srečko Šteiner, 2016

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3833; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcev
Damir Jukan, 2015

Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega, kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave, izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2999; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Ukaz nadrejenega in načelo poslušnosti
Miran Šadl, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ukaz, odredba, povelje, podrejeni, nadrejeni, pooblastila, policist, strelno orožje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 1985; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (499,40 KB)

6.
Sodelovanje pomorske policije z drugimi subjekti zagotavljanja varnosti na morju
Bojan Rodošek, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost, morje, sodelovanje, pomorska policija, obalna straža, policijska pooblastila
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2123; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

7.
8.
Policijsko pooblastilo pregled osebe in stvari
Robert Gričnik, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policijska pooblastila, človekove pravice, pravica do zasebnosti, dokazni standardi, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2247; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (820,53 KB)

9.
Aktivno in pasivno upiranje kot oblika onemogočanja izvedbe policijske naloge
Dušan Lah, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, fizična sila
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2274; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

10.
Policijsko zadržanje na letališkem mejnem prehodu
Aleš Štromajer, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policja, pooblastila, policijski postopki, mejna kontrola
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2181; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh