Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stiske in težave staršev nedonošenčkov
Barbara Zotler, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek. Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij. Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje. Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 112; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Strah pred porodom : diplomska naloga
Ajda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, diplomsko delo

Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah, ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti, načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe, zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke, psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Vloga fizioterapevtske obravnave pri lajšanju obporodne bolečine
Eva Cemič, 2022, diplomsko delo

Opis: Porod predstavlja veliko izkušnjo bolečine, ki spremlja normalen fiziološki proces poroda. Je naporna fizična ter psihična izkušnja in je veliko breme za telo. Porodna bolečina je edinstvena in kompleksna senzorična in čustvena izkušnja, ki se razlikuje od akutne ter kronične bolečine. Na njen pojav vplivajo različni dejavniki. Čeprav točen izvor obporodne bolečine ni popolnoma jasen, predvidevamo, da imajo glavno vlogo pri njenem nastanku pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okolna tkiva. Doživljanje bolečine je odvisno tudi od same psihološke priprave na porod ter od kulturnih ter socialnih okoliščin. Cilj porodnega osebja je tako čim bolj zmanjšati obporodno bolečino, saj ima lahko ta v primeru neobravnave velike negativne učinke tako na mater kot tudi na plod. Poznamo farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine. Pod nefarmakološke metode prištevamo tudi fizioterapevtske tehnike. Njihova prednost je, da lahko zamaknejo ali prekinejo potrebo po uporabi invazivne farmakološke analgezije. Ena izmed bolj uspešnih nefarmakoloških metod je uporaba TENS-naprave. Na področju nefarmakoloških metod bi bilo smiselno izobraziti čim več porodnega osebja, da bi le-te prišle v še pogostejšo uporabo. Pri uporabi različnih metod je pomembna individualna obravnava porodnice. Le ta mora biti motivirana, pripravljena participirati in sporazumevati se z osebjem ter slediti danim navodilom.
Ključne besede: Fizioterapija, porod, nefarmakološke metode, obporodna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2022; Ogledov: 704; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (572,54 KB)

4.
5.
Optimizacija gorenjskih porodnišnic : magistrsko delo
Tamara Bertoncelj, 2014, magistrsko delo

Ključne besede: porodnišnica, porod, babica, reorganizacija
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2017; Ogledov: 2349; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Pravni okvir slovenskega babištva : magistrsko delo
Irena Maguša, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4438; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh