1. |
2. |
3. Pravni okvir slovenskega babištvaIrena Maguša, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4003; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (2,05 MB) |
4. |
5. Pravna ureditev rojstvaRobert Skok, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rojstvo, porod, porod na domu, anonimno rojstvo, prijava rojstva otroka, osebni status, nasciturus, otrokove pravice, pravice staršev in družine
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 2377; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,88 MB) |
6. Vloga fizioterapevtske obravnave pri lajšanju obporodne bolečineEva Cemič, 2022 Opis: Porod predstavlja veliko izkušnjo bolečine, ki spremlja normalen fiziološki proces poroda. Je naporna fizična ter psihična izkušnja in je veliko breme za telo. Porodna bolečina je edinstvena in kompleksna senzorična in čustvena izkušnja, ki se razlikuje od akutne ter kronične bolečine. Na njen pojav vplivajo različni dejavniki. Čeprav točen izvor obporodne bolečine ni popolnoma jasen, predvidevamo, da imajo glavno vlogo pri njenem nastanku pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okolna tkiva. Doživljanje bolečine je odvisno tudi od same psihološke priprave na porod ter od kulturnih ter socialnih okoliščin. Cilj porodnega osebja je tako čim bolj zmanjšati obporodno bolečino, saj ima lahko ta v primeru neobravnave velike negativne učinke tako na mater kot tudi na plod. Poznamo farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine. Pod nefarmakološke metode prištevamo tudi fizioterapevtske tehnike. Njihova prednost je, da lahko zamaknejo ali prekinejo potrebo po uporabi invazivne farmakološke analgezije.
Ena izmed bolj uspešnih nefarmakoloških metod je uporaba TENS-naprave.
Na področju nefarmakoloških metod bi bilo smiselno izobraziti čim več porodnega osebja, da bi le-te prišle v še pogostejšo uporabo. Pri uporabi različnih metod je pomembna individualna obravnava porodnice. Le ta mora biti motivirana, pripravljena participirati in sporazumevati se z osebjem ter slediti danim navodilom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Fizioterapija, porod, nefarmakološke metode, obporodna bolečina
Objavljeno: 29.09.2022; Ogledov: 416; Prenosov: 72
Celotno besedilo (572,54 KB) |
7. Strah pred porodomAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021 Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 333; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,26 MB) |
