1. |
2. |
3. Pravni okvir slovenskega babištvaIrena Maguša, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3428; Prenosov: 158
 Celotno besedilo (2,05 MB) |
4. |
5. Pravna ureditev rojstvaRobert Skok, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rojstvo, porod, porod na domu, anonimno rojstvo, prijava rojstva otroka, osebni status, nasciturus, otrokove pravice, pravice staršev in družine
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 2060; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,88 MB) |
6. Vloga fizioterapevtske obravnave pri lajšanju obporodne bolečineEva Cemič, 2022 Opis: Porod predstavlja veliko izkušnjo bolečine, ki spremlja normalen fiziološki proces poroda. Je naporna fizična ter psihična izkušnja in je veliko breme za telo. Porodna bolečina je edinstvena in kompleksna senzorična in čustvena izkušnja, ki se razlikuje od akutne ter kronične bolečine. Na njen pojav vplivajo različni dejavniki. Čeprav točen izvor obporodne bolečine ni popolnoma jasen, predvidevamo, da imajo glavno vlogo pri njenem nastanku pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okolna tkiva. Doživljanje bolečine je odvisno tudi od same psihološke priprave na porod ter od kulturnih ter socialnih okoliščin. Cilj porodnega osebja je tako čim bolj zmanjšati obporodno bolečino, saj ima lahko ta v primeru neobravnave velike negativne učinke tako na mater kot tudi na plod. Poznamo farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine. Pod nefarmakološke metode prištevamo tudi fizioterapevtske tehnike. Njihova prednost je, da lahko zamaknejo ali prekinejo potrebo po uporabi invazivne farmakološke analgezije.
Ena izmed bolj uspešnih nefarmakoloških metod je uporaba TENS-naprave.
Na področju nefarmakoloških metod bi bilo smiselno izobraziti čim več porodnega osebja, da bi le-te prišle v še pogostejšo uporabo. Pri uporabi različnih metod je pomembna individualna obravnava porodnice. Le ta mora biti motivirana, pripravljena participirati in sporazumevati se z osebjem ter slediti danim navodilom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Fizioterapija, porod, nefarmakološke metode, obporodna bolečina
Objavljeno: 29.09.2022; Ogledov: 125; Prenosov: 28
Celotno besedilo (572,54 KB) |
