1. Vpliv transkutane električne nervne stimulacije v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgezijiManca Mlačnik Koščak, 2025, magistrsko delo Opis: Rojstvo otroka za bodočo mamo pomeni izziv. Čeprav je na splošno ta najlepši trenutek njenega življenja povezan s srečo in pričakovanjem, pa so pogosto prisotna tudi negativna čustva, predvsem strah pred bolečino, ki predstavlja neizogiben del vsakega poroda. Namen magistrske naloge je s pomočjo strokovne literature preučiti vpliv transkutane električne nervne stimulacije (TENS) na potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. S pomočjo kritične preučitve literature smo opravili pregled vpliva TENS-a v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgeziji. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskave so pokazale, da TENS resnično zmanjša potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. Čeprav TENS ne nadomesti popolnoma farmakoloških metod, pa zniža potrebo po močnih analgetikih, ki jih uporabljamo pri epiduralni analgeziji. To predstavlja pomembno prednost, saj omogoča nosečnicam, da ohranijo večjo možnost gibanja med porodom. Raziskave potrjujejo, da TENS odloži potrebo po farmakološki analgeziji in je najučinkovitejši v aktivni fazi poroda.
Ključne besede: TENS, porod, porodna bolečina, farmakološka analgezija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 198; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Fizioterapevtska obravnava žensk po porodu v kliničnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Petrič, 2024, diplomsko delo Opis: Po rojstvu otroka in posteljice za začne obdobje številnih sprememb v ženskem telesu, katerih cilj je vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred zanositvijo. Pri tem se lahko ženska sooča s številnimi težavami in simptomi, ki lahko brez ustrezne obravnave trajajo tudi več let. Fizioterapevtska obravnava takoj po porodu lahko ogromno pripomore k zmanjšanju in preprečevanju težav, ki so posledica nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Metoda: S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali, kako je potekala fizioterapevtska obravnava porodnic v kliničnem okolju v našem vzorcu. V raziskavo smo vključili ženske, ki so, v našem slovenskem kliničnem okolju v obdobju zadnji deset let, rodile vsaj enkrat,. Pridobljene podatke smo uredili in obdelali v programih IBM SPSS statistic 23 in Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da je v naši raziskavi zastopanost fizioterapevta pri ženskah po porodu v porodnišnicah slaba ter da leta ne vplivajo na višjo stopnjo obravnave. Obravnavane ženske so večinoma imele individualno fizioterapevtsko obravnavo prvi dan po porodu. Fizioterapevti so se največkrat, z zadostno količino in dobro podanimi informacijami, posluževali pristopov obravnave mišic medeničnega dna, trebušnih mišic ter edukacije in nasvetov. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da se stopnja fizioterapevtske obravnave v našem vzorcu žensk po porodu v kliničnem okolju v zadnjih desetih letih ni spreminjala in ostaja nizka.
Ključne besede: fizioterapija žensk po porodu, vaginalni porod, carski rez, težave in simptomi žensk po porodu, bolečine po porodu
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2025; Ogledov: 471; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Stiske in težave staršev nedonošenčkovBarbara Zotler, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek.
Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij.
Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje.
Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 1064; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Strah pred porodom : diplomska nalogaAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, diplomsko delo Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1267; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Vloga fizioterapevtske obravnave pri lajšanju obporodne bolečineEva Cemič, 2022, diplomsko delo Opis: Porod predstavlja veliko izkušnjo bolečine, ki spremlja normalen fiziološki proces poroda. Je naporna fizična ter psihična izkušnja in je veliko breme za telo. Porodna bolečina je edinstvena in kompleksna senzorična in čustvena izkušnja, ki se razlikuje od akutne ter kronične bolečine. Na njen pojav vplivajo različni dejavniki. Čeprav točen izvor obporodne bolečine ni popolnoma jasen, predvidevamo, da imajo glavno vlogo pri njenem nastanku pomanjkanje kisika v mišicah, odpiranje maternice in pritisk ploda na okolna tkiva. Doživljanje bolečine je odvisno tudi od same psihološke priprave na porod ter od kulturnih ter socialnih okoliščin. Cilj porodnega osebja je tako čim bolj zmanjšati obporodno bolečino, saj ima lahko ta v primeru neobravnave velike negativne učinke tako na mater kot tudi na plod. Poznamo farmakološke in nefarmakološke metode lajšanja bolečine. Pod nefarmakološke metode prištevamo tudi fizioterapevtske tehnike. Njihova prednost je, da lahko zamaknejo ali prekinejo potrebo po uporabi invazivne farmakološke analgezije.
Ena izmed bolj uspešnih nefarmakoloških metod je uporaba TENS-naprave.
Na področju nefarmakoloških metod bi bilo smiselno izobraziti čim več porodnega osebja, da bi le-te prišle v še pogostejšo uporabo. Pri uporabi različnih metod je pomembna individualna obravnava porodnice. Le ta mora biti motivirana, pripravljena participirati in sporazumevati se z osebjem ter slediti danim navodilom.
Ključne besede: Fizioterapija, porod, nefarmakološke metode, obporodna bolečina
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2022; Ogledov: 1445; Prenosov: 108
Celotno besedilo (572,54 KB) |
6. Pravna ureditev rojstva : magistrsko deloRobert Skok, 2014, magistrsko delo Ključne besede: rojstvo, porod, porod na domu, anonimno rojstvo, prijava rojstva otroka, osebni status, nasciturus, otrokove pravice, pravice staršev in družine
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2017; Ogledov: 3435; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. |
8. Pravni okvir slovenskega babištva : magistrsko deloIrena Maguša, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 9567; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,05 MB) |
9. |
10. |
