Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Delitev premoženja v primeru razveze zakonske zveze
Nika Jelovčan, 2020

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je obravnavano v Družinskem zakoniku in spada v družinsko pravo. Osrednja tema dela so obravnavani problemi glede delitve premoženja, s katerimi se lahko srečajo zakonci ali zunajzakonski partnerji v času razveze zakonske ali zunajzakonske zveze. Ti problemi so prikazani tudi na podlagi sodne prakse ali statističnih podatkov, na katere smo se opirali skozi izdelavo diplomskega dela. Delitev se praviloma začne v nepravdnem postopku, v primeru spora pa se nadaljuje v pravdnem postopku. Glavna termina glede delitve premoženja sta skupno in posebno premoženje. Glavni namen in cilj naloge je bil, da se razvrsti, kaj sploh spada v skupno in kaj v posebno premoženje in po kakšnem sistemu se eno in drugo premoženje razdeli med zakonca v primeru razveze zveze. V diplomskem delu pridemo do zaključka, da se še vedno veliko parov in zakoncev sreča s problemi glede delitve. Še vedno je v velikih primerih vključeno sodišče, saj se zakonca ne moreta sama dogovoriti, to pa zadeve zelo podaljša, zato bi si morali prizadevati, da bi bili ti postopki čim krajši, sodišče pa bi moralo zakonce spodbujati, da spore glede delitve premoženja razrešita sama v nepravdnem postopku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska zveza, razveza zakonske zveze, delitev premoženja, skupno premoženje, posebno premoženje, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1237; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (851,95 KB)

3.
Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze
Šejla Letić, 2020

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1102; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (487,17 KB)

4.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Tina Susman, 2021

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali s kakšno problematiko se srečujemo v samem postopku ugotavljanja deleža na skupnem premoženju. V prvem delu smo teoretično predstavili tematiko, v drugem delu pa smo izvedli raziskavo, ki nam je podala zanimive ugotovitve. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod (deskriptivna, metoda kompilacije, analitična, komparativna, statistična), ki smo jih uporabili za opisovanje pojavov in dejstev, ki so povezani s temo, za primerjavo in obdelavo ter analizo podatkov. Za raziskavo pa smo uporabili kvantitativno študijo - anketo, s katero smo predstavili, s čim se stranke v postopkih srečujejo pri obravnavani tematiki. Namen magistrskega dela je ugotoviti, s kakšno problematiko se srečujemo na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju ter ugotoviti, ali so v slovenskem pravnem sistemu postopki smiselno urejeni, kakšni dvomi se pri strankah pojavljajo ter na področju izvedenstva ugotoviti, ali res obstaja problematika. Raziskava je pokazala, da anketirani vidijo največji problem v izvedbi postopa, ki je razpršen na nepravdno in pravdno sodišče. Sicer pa sama raziskava ne razkriva, da bi bila na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju podana kakšna večja problematika in imamo v Sloveniji to področje dobro pokrito
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno premoženje, premoženjski režim, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih zahtevkov, ugotavljanje deleža, posebno premoženje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 686; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Ugotavljanje skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi
Sara Mlakar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljena slovenska ureditev premoženjskih razmerij, ki ponuja dva sistema premoženjskih režimov. Prvi je pogodbeni sistem, ki ga je DZ vzpostavil v svojem 85. členu - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Slednji predstavlja novost in omogoča avtonomijo zakoncev. Drugi sistem pa predstavlja obligatorni način in ima svojo obvezo le takrat, kadar zakonca tega ne uredita drugače. Obligatorni režim predpostavlja tri ločene premoženjske mase. Z vidika ugotavljanja skupnega in posebnega premoženja zakoncev ob razvezi so relevantni vsi našteti. Najpomembnejše premoženje, ki ga tvorita zakonca, je skupno premoženje. Zakonca s tem pridobita poseben status napram okolici. Takšna ureditev je nastala zaradi posebne narave sklenitve zakonske zveze. Zakonca pravno gledano s sklenitvijo zakonske zveze skleneta pravni posel, ki ni ekonomske narave temveč združevanje dveh posameznikov zaradi osebne čustvene povezanosti med njima v skupno življenje. Ravno zaradi narave zakonske zveze, ki ni enoznačna, vsebino dopolnjuje sodna praksa. Težave se pokažejo v sami delitvi skupnega premoženja, kadar zakonca ne soglašata z domnevo enakosti deležev, saj je dokazovanje višine lastnega deleža na strani zakoncev. Pogosto je rezultat odvisen od lastnosti in sposobnosti ter finančnega statusa posameznika. Ker pa skupno premoženje ni edina premoženjska masa, se opredelimo še do premoženjske mase moža in žene, ki predstavlja njuno posebno premoženje. S premoženjem je potrebno delati z vso skrbnostjo, tudi v primeru vlaganja lastnega premoženja v drugo premoženje zakonca. Sporazumi in dogovori so v primeru spora najboljša rešitev za reševanje premoženjskih razmerij med zakoncema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 10.02.2022; Ogledov: 338; Prenosov: 0

6.
Delež zakonca na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Veronika Benedičič, 2022

Opis: Magistrsko delo obravnava pogled na razvezo zakonskega para in z njim povezano delitev skupnega premoženja, ki ga ustvarita v času trajanja zakonske zveze. V 3. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je zakonska zveza predstavljena kot skupnost moža in žene, ki jo v svojem nadaljevanju zakonik tudi ustrezno ureja ter usmerja. Do razveze lahko pride iz mnogih razlogov, ki po mnenju oseb, ki sestavljata to skupnost, niso več rešljivi. S tem pride do delitve premoženja. Kjer zadeve niso rešljive v nepravdnem postopku oz. sporazumno, se vse ureja preko sodišča v pravdnem postopku. Premoženje naj bi se delilo v enakem deležu med oba partnerja, v kolikor ne dokažeta o nasprotnem dejstvu. Na podlagi določitve deleža pa moramo ločiti med skupnim in posebnim premoženjem. Za skupno premoženje je pogoj obstoj zakonske zveze, saj nam DZ v 67. členu navede, da le-to premoženje predstavlja vse premoženjske pravice v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ustvarjene z delom ali neodplačno, medtem ko posebno premoženje predstavlja vse premoženje, ki je nastalo pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno v času trajanja zakonske zveze. Namen magistrskega dela je spoznanje in opredelitev možnosti delitve skupnega premoženja po propadli zakonski zvezi. Uporabilo se je več različnih metod za dosego zastavljenih ciljev. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske in kompilacijske metode je v prvem delu razložen bistven pomen razveze zakonske zveze ter določitev deleža premoženja. V drugem delu je z deduktivno, kvantitativno, analitično, statistično in sintetično metodo predstavljena anketa in njeni rezultati o pogledu laičnih ljudi na delitve premoženja po razvezi zakonske zveze. Na koncu sledijo sklepne ugotovitve, ki so nastale na podlagi ugotovljenega
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razveza, zakonski par, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev premoženja, DZ
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 93; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh