Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska naloga
Marko Velikanje, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike, te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje, Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Ključne besede: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 840; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (797,24 KB)

4.
5.
6.
7.
8.
Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe : diplomsko delo
Petra Bučinel, 2021, diplomsko delo

Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1173; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (545,38 KB)

9.
10.
Skrbništvo za odrasle osebe : diplomsko delo
Sandra Zorec Grbič, 2021, diplomsko delo

Opis: O skrbništvu govorimo, kadar gre za varstvo oseb, ki še niso dopolnile 18 let starosti in za katere starši ne skrbijo ter odraslih oseb, torej oseb, ki so že dopolnile 18 let ter iz določenih razlogov ne morejo skrbeti same zase, prav tako pa ne morejo poskrbeti niti za svoje pravice in koristi. Skrbništvo deluje z namenom, da se poskrbi za te osebe in zavaruje njihove premoženjske in druge pravice in pa same koristi oseb. Ločimo tri oblike skrbništva: skrbništvo nad osebami, ki še niso dopolnile 18 let; nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti in skrbništvo za poseben primer. Torej skrbništvo nad osebami, ki so brez poslovne sposobnosti ali drugače imenovano skrbništvo za odrasle osebe, bo podrobneje opisano v tej diplomski nalogi. CSD dodeli skrbništvo osebi, ki ji je sodišče z odločbo odvzelo poslovno sposobnost. Zakon o nepravdnem postopku določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki so duševno bolne, duševno zaostale, odvisne od alkohola ali mamil, ali pa na njihovo psihofizično stanje vpliva kaj drugega in te osebe niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče v nepravdnem postopku odloča na podlagi dokazov, ki jih ima, na podlagi zaslišanja prizadete osebe, izvidov in mnenj sodnih izvedencev. Skrbništvo nad posameznikom, ki so mu odvzeli poslovno sposobnost, preneha, če mu sodišče z odločbo le-to vrne. Lahko pa sodišče zaradi izboljšanja stanja osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, izda odločbo, s katero popolni odvzem spremeni v delni odvzem poslovne sposobnosti. Skrbništvo preneha tudi s smrtjo osebe, ki je brez poslovne sposobnosti
Ključne besede: skrbništvo, skrbništvo za odrasle osebe, poslovna sposobnost, skrbnik, odgovornost skrbnika
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 1727; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (520,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh