Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih
Jolanda Kamnikar, 2015

Opis: Brezposelnost, s katero se soočamo v Sloveniji, je danes ena najbolj perečih težav ne le evropskih držav, temveč tudi v svetu. Za omilitev oziroma reševanje te problematike je zadolžena država. Eden od načinov reševanja teh težav je uvedba ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Problem našega raziskovanja je brezposelnost, predmet našega raziskovanja pa je vpliv ukrepov aktivne politike zaposlovanja, konkretno finančnih spodbud delodajalcem na število potreb po delavcih z namenom ugotoviti, ali izvajanje teh ukrepov dejansko pripomore k zmanjševanju brezposelnosti. V prvem delu smo predstavili trg dela, opredelili pojem in vrste brezposelnosti, predstavili Zavod RS za zaposlovanje, njegovo vlogo, organiziranost in temeljne dejavnosti. V nadaljevanju smo se osredinili na načine objave prostih delovnih mest v javnem in zasebnem sektorju ter predstavili ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bolj podrobno smo predstavili ukrepe, ki pomenijo finančne spodbude za delodajalce pri zaposlovanju novih delavcev. V samem raziskovalnem delu nas je zanimalo, ali se število potreb po delavcih v času objave javnih povabil, ki pomenijo finančne spodbode delodajalcem, dejansko poveča in kako velik je ta delež. Primerjali smo povečanje števila potreb po delavcih v Zasavju s povečanjem potreb po delavcih v celotni Sloveniji in ugotavljali, ali se s trajanjem gospodarske krize povečuje interes delodajalcev po zaposlitvi novih delavcev s finančnimi spodbudami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, trg dela, politika zaposlovanja, potrebe po delavcih, finančne spodbude, zaposlovanje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 2576; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
Kratkoročni kapitalizem
Miran Belej, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrošnja, potrošništvo, človekove potrebe, zadovoljevanje potreb, manipulacija
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 2089; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (765,23 KB)

3.
Motiviranost zaposlenih in zadovoljstvo pri delu
Zorica Perić, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, motivi, potrebe, zadovoljstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2018; Ogledov: 1621; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1016,82 KB)

4.
Analiza športne infrastrukture
Anže Matelič, 2020

Opis: Podobno kot v naravi tudi za človeško telo veljajo nekatere zakonitosti. Nekatere bi lahko opisali z naslednjimi besedami: razvoj, rast, napredek, gibanje, ravnovesje, soodvisnost ipd. Kadar se zakonitosti ne upošteva, prihaja do težav, ki se odražajo v obliki nefunkcionalnosti, mutiranja, bolezni ali celo smrti. Ravno zaradi tega je zelo pomembno upoštevanje osnovnih naravnih zakonitosti. Gibanje je temeljna osnova za človeško telo. Da bi v današnjem času omogočili vsem Slovencem vsaj minimalno predpisano raven gibanja, je treba ukrepati na področju zagotavljanja infrastrukture. Ljudem je treba omogočiti dostopnost do športnih objektov in jih k aktivnosti še bolj spodbuditi. Šele ko jim omogočimo pogoje in jih k aktivnostim spodbujamo, lahko pričakujemo izboljšanje trenutnega stanja. Z glavnima metodama raziskovanja % deskriptivno in analitično % smo najprej predstavili izbrano področje in glavne pojme tega dela. Uporabili smo metodo zbiranja podatkov, s katero je bila določena relevantna literatura, in zgodovinsko, da smo predstavili še zgodovinske okvire tematike. Zakonsko smo opredelili področje, z razlagalno metodo pa izpostavili pomembno zakonodajo. S komparativno metodo raziskovanja smo podatke, ki veljajo za Slovenijo, primerjali tudi s podatki iz tujine. Namen magistrskega dela je analizirati področje športne infrastrukture v Sloveniji ter preveriti vplive, potrebe in donosnost, ki jo dotična infrastruktura predstavlja. Delo bo uporabno predvsem za spodbudo k nadaljnjemu raziskovanju in analiziranju področja športa. Seveda je glavni namen predstaviti pomembnost in povezanost športne infrastrukture z aktivnostjo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bi radi pripomogli ali pa imajo možnost izboljšati aktivnost prebivalcev v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projektni management, športna infrastruktura, donosnost naložb, potrebe, vplivi, zakon o športu
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 639; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

5.
Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb
Petra Ložar, 2011

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 395; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh