3.
Transferne cene v javno-zasebnih zavodihTatjana Iliev, 2017, diplomsko delo
Opis: Povezane osebe, ki jih natančneje opredeljujeta 16. in 17. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), trenutno predstavljajo največji problem mednarodne obdavčitve. Zato so davčne zakonodaje posameznih držav praviloma zelo stroge glede določanja transfernih cen med povezanimi osebami. Predmet inšpiciranja so predvsem podjetja, ki poslujejo s tujimi povezanimi pravnimi osebami. Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi poslovanja med povezanimi osebami v Sloveniji, težav, s katerimi se rezidenti soočajo pri določanju transfernih cen, in težav pri izbiri najprimernejše metode ter priprave dokumentacije za davčne organe. Pred podjetja se postavljajo velike zahteve glede priprave dokumentacije in posledično tudi poznavanja neodvisnega tržnega načela. Transferne cene in z njimi povezana dokumentacija vse bolj pridobivajo na pomenu, zato je profesionalni pristop k oblikovanju transfernih cen in pripravi dokumentacije nujno potreben. Le tako lahko davčni zavezanci primerno zagovarjajo cene med povezanimi osebami. Pri tem se mnogi sprašujejo, kdo je odgovoren za pripravo dokumentacije o transfernih cenah, čigava naloga je iskanje primerljivih cen na trgu in do kdaj naj bi bila dokumentacija pripravljena, če sploh seveda je potrebna. V prvi vrsti je to predvsem naloga vodstva, ki tesno sodeluje z vsemi oddelki v podjetju. Pri tem pa je pomembno, da je vključena tudi finančno-računovodska služba. Zavezancem, ki poslujejo zgolj s povezanimi osebami, rezidenti, ni treba zagotavljati in shranjevati dokumentacije vnaprej. Morajo pa jo predložiti na zahtevo davčnega inšpektorja. Davčnim potrebam lahko zadostimo le z ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki jo bomo znali pravilno in prepričljivo predstaviti davčnemu inšpektorju.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, zavod, neodvisno tržno načelo, dokumentacija o transfernih cenah.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2017; Ogledov: 3627; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,07 MB)