1. Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo : primer Evropskega parlamentaBojana Benkovič, 2023, magistrsko delo Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 630; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (2,52 MB) |
2. Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec : diplomsko deloSebastjan Svete, 2021, diplomsko delo Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2022; Ogledov: 861; Prenosov: 61
Celotno besedilo (929,35 KB) |
3. Smrtna kazen v svetu danes : diplomsko deloMojca Pernek, 2011, diplomsko delo Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2019; Ogledov: 2391; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Pravičnost v pravu : diplomsko deloRoza Kodelja, 2016, diplomsko delo Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3884; Prenosov: 257
Celotno besedilo (630,89 KB) |
8. Načelo ex aequo et bono in njegova uporaba v mirnem reševanju mednarodnih sporov : diplomsko deloNeža Vončina, 2014, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, pravna načela, pravičnost, opisna pravičnost, ex aequo et bono, Meddržavno sodišče v Haagu, arbitražna sodišča, mirno reševanje sporov, arbitražni sporazumi, uporabno pravo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 2923; Prenosov: 171
Celotno besedilo (719,46 KB) |
9. Etična odgovornost sodnikov v pravosodju : diplomsko deloJaša Žiberna, 2014, diplomsko delo Ključne besede: sodniki, etika, kodeks, morala, pravičnost, integriteta, vrednote, sodniško presojanje, sodniška učinkovitost, avtoriteta sodišča
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2017; Ogledov: 3412; Prenosov: 163
Celotno besedilo (651,97 KB) |
10. Izjeme od pravila o izločanju nedovoljenih dokazov : diplomsko deloJanja Cigoj, 2014, diplomsko delo Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopki, dokazi, nedovoljeni dokazi, izločitev, ekskluzija, izjeme, pravičnost, človekove pravice, Zakon o kazenskem postopku(ZKP)
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2017; Ogledov: 3779; Prenosov: 179
Celotno besedilo (999,38 KB) |
