Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kardinalne vrline v vojaškem življenju
Gorazd Koritnik, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: etika, vrline, kardinalne vrline, vojaki, morala, pogumnost, pravičnost, razumnost, vojaška etika, zmernost, značaj, magistrske naloge
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1959; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
3.
Etična odgovornost sodnikov v pravosodju
Jaša Žiberna, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodniki, etika, kodeks, morala, pravičnost, integriteta, vrednote, sodniško presojanje, sodniška učinkovitost, avtoriteta sodišča
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2525; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (651,97 KB)

4.
5.
Pravičnost v pravu
Roza Kodelja, 2016

Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2764; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (630,89 KB)

6.
Pravni pozitivizem kot vzrok sodobne krize človeka in prava
Mija Rus, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravičnost, naravno pravo, pravni pozitivizem, kriza človeka in prava, ekonomski darvinizem, duhovni razvoj
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2453; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (726,30 KB)

7.
8.
Etična edgovornost odvetnikov
Matevž Tratar, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kodeks, morala, odvetniki, pravičnost
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 1821; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (466,40 KB)

9.
Smrtna kazen v svetu danes
Mojca Pernek, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrtna kazen, državna oblast, človeško življenje, človekove pravice, zločin, zastraševanje, mučenje, pravičnost, družbena stabilnost, morala, javno mnenje
Objavljeno: 21.06.2019; Ogledov: 1714; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec
Sebastjan Svete, 2021

Opis: Ustavni sodnik kot moralni zakonodajalec je diplomsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med moralo in pravom. Dokazujemo, da ta povezava ni naključna, temveč temeljna. Pri tem se naslanjamo na zglede naravnopravne teorije in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Ronalda Dworkina. V pričujočem delu iščemo predvsem odgovor na vprašanje, na kakšen način vstopa morala različnih razsežnosti v ustavnosodno odločanje. V delu najprej analiziramo pomen naslovnih pojmov, sledi deduktivna predstavitev povezave morale in prava, načela delitve oblasti, oblikovanje splošne in sodnikove morale, razmerja med razlago in aktivizmom ter kratka predstavitev slovenskega ustavnosodnega sistema. Z analizo konkretnih primerov ustavnosodnega odločanja o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih s pomočjo induktivne metode posamezne ugotovitve iz primerov posplošimo in na podlagi teoretičnih spoznanj oblikujemo v končno sintezo odgovorov na zastavljena problemska vprašanja. Sinteza je pokazala, da je morala pravu ne le materialni vir, temveč tudi usmerjevalni impulz v miselnem procesu in korektiv kolegialne korekcije. Razjasnili smo, da moralnega občutka za pravičnost ne moremo razumeti kot spremenljivke v enačbi ustavnosodnega odločanja, temveč kot mesto izhodišča. Pokazali smo, da sodnik pri odločanju ni vrednostno in miselno prazen, ampak sledi notranjemu moralnemu občutku za pravičnost in oblikuje intimno presojo, ki jo, če naj ravna pravično, sooči z enakovrstnimi presojami in argumenti drugih ustavnih sodnikov, da bi se tako skupna presoja obrusila do končne pravične odločitve. Sledenje notranjemu moralnemu občutku, medsebojno brušenje stališč in ustavnoskladna razlaga v besedilnem okviru Ustave pa delajo ustavnega sodnika moralnega zakonodajalca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: morala, razlaga, pravičnost, sodnik, ustava
Objavljeno: 08.06.2022; Ogledov: 251; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (929,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh